Page 127 - Sergej Flere (ur.), Kdo je uspešen v slovenskih šolah?, Digitalna knjižnica, Dissertationes 9
P. 127
Dejavniki šolske uspešnosti: sklepne ugotovitve in priporočila ...
in enostarševstvo ni bistvenega pomena – v Sloveniji namreč ne velja, da bi
otroci v reorganiziranih družinah bili bolj izpostavljeni tveganjem, kot je
bilo ugotovljeno za ZDA.1 Izločili smo z uspešnostjo povezane in z njene
strani morebiti kontaminirane spremenljivke (zadovoljstvo s šolo, naveza-
nost na šolo, deviantnost). Tudi nismo upoštevali spremenljivk, za katere
smo ugotovili, da se kažejo kot posledica šolske neuspešnosti (različne obli-
ke pomoči). Torej, osredotočili smo se na nedvomno šoli eksterne družbe-
ne in osebnostne vplive.
Primerjali smo rezultate v dveh stolpcih, ki izvirno kažejo na dva raz-
lična pojava (šolska uspešnost in vrsta šole, ki se obiskuje). Podatke v de-
snem stolpcu smo tolmačili kot posebno obliko šolske uspešnosti. Tabe-
la 18 kaže, da je v drugem primeru (tranzicijska šolska uspešnost) vpliv iz-
obrazbe staršev in vpliv zaznanega gmotnega položaja dokaj jasnejši v smi-
slu družbene reprodukcije slojev. Lahko bi se sicer reklo, da je obseg poja-
snjene variance v obeh primerih visok, kar utegne biti presenetljivo zlasti v
drugem primeru. Potrjuje se, da je vrsta šole pojav stratificirane družbe in
kategorija šolske uspešnosti.
V analizi samega konstrukta sposobnosti (inteligentnosti) lahko zaključi-
mo, da se Test nizov glede na naše rezultate v splošnem obnaša dokaj v
skladu s pričakovanji glede na predpostavke njegovega avtorja. Rezultat te-
sta se izkazuje kot zelo močno povezan s šolsko uspešnostjo. V splošni oce-
ni so posameznice in posamezniki, ki dosegajo višje rezultate na testu spo-
sobnosti, v šoli uspešnejši, izkazujejo navezanost na šolo, pripisujejo vzroč-
nost lastnega vedenja notranjim (osebnim in osebnostnim) dejavnikom in
ne zunanjim, njihov odnos do samih sebe pa ni negativno obarvan. Prav
tako kažejo tendenco k bližnjemu odnosu z očetom in k socialno zažele-
nim vrednotam in normam. Pri interpretaciji (vseh) testov, ki se navezu-
jejo na konstrukt sposobnosti oziroma inteligentnosti, je potrebna določe-
na pazljivost, dosežki testiranja so namreč podvrženi močnim motivacij-
skim dejavnikom. Pomembna je povezava s storilnostno motivacijo, ki lah-
ko predstavlja vezni člen oziroma spremenljivko, ki povezuje tako testno
storitev na testu sposobnosti (v našem primeru TN) kot učni uspeh. Posa-
meznik, ki namreč splošno višje vrednoti dosežke, bo to verjetno izkazoval
na več in na različnih področjih (testi sposobnosti, šolski uspeh). Ustrezajo
mu lahko socialni konteksti, kjer lahko uspešno udejanji svoj motiv po do-
seganju (šolski kontekst – navezanost na šolo).
1 Y. Sun, Y. Li, Marital Disruption, Parental Investment, and Children’s Academic Achieve-
ment, Journal of Family Issues (2001), št. 1.
in enostarševstvo ni bistvenega pomena – v Sloveniji namreč ne velja, da bi
otroci v reorganiziranih družinah bili bolj izpostavljeni tveganjem, kot je
bilo ugotovljeno za ZDA.1 Izločili smo z uspešnostjo povezane in z njene
strani morebiti kontaminirane spremenljivke (zadovoljstvo s šolo, naveza-
nost na šolo, deviantnost). Tudi nismo upoštevali spremenljivk, za katere
smo ugotovili, da se kažejo kot posledica šolske neuspešnosti (različne obli-
ke pomoči). Torej, osredotočili smo se na nedvomno šoli eksterne družbe-
ne in osebnostne vplive.
Primerjali smo rezultate v dveh stolpcih, ki izvirno kažejo na dva raz-
lična pojava (šolska uspešnost in vrsta šole, ki se obiskuje). Podatke v de-
snem stolpcu smo tolmačili kot posebno obliko šolske uspešnosti. Tabe-
la 18 kaže, da je v drugem primeru (tranzicijska šolska uspešnost) vpliv iz-
obrazbe staršev in vpliv zaznanega gmotnega položaja dokaj jasnejši v smi-
slu družbene reprodukcije slojev. Lahko bi se sicer reklo, da je obseg poja-
snjene variance v obeh primerih visok, kar utegne biti presenetljivo zlasti v
drugem primeru. Potrjuje se, da je vrsta šole pojav stratificirane družbe in
kategorija šolske uspešnosti.
V analizi samega konstrukta sposobnosti (inteligentnosti) lahko zaključi-
mo, da se Test nizov glede na naše rezultate v splošnem obnaša dokaj v
skladu s pričakovanji glede na predpostavke njegovega avtorja. Rezultat te-
sta se izkazuje kot zelo močno povezan s šolsko uspešnostjo. V splošni oce-
ni so posameznice in posamezniki, ki dosegajo višje rezultate na testu spo-
sobnosti, v šoli uspešnejši, izkazujejo navezanost na šolo, pripisujejo vzroč-
nost lastnega vedenja notranjim (osebnim in osebnostnim) dejavnikom in
ne zunanjim, njihov odnos do samih sebe pa ni negativno obarvan. Prav
tako kažejo tendenco k bližnjemu odnosu z očetom in k socialno zažele-
nim vrednotam in normam. Pri interpretaciji (vseh) testov, ki se navezu-
jejo na konstrukt sposobnosti oziroma inteligentnosti, je potrebna določe-
na pazljivost, dosežki testiranja so namreč podvrženi močnim motivacij-
skim dejavnikom. Pomembna je povezava s storilnostno motivacijo, ki lah-
ko predstavlja vezni člen oziroma spremenljivko, ki povezuje tako testno
storitev na testu sposobnosti (v našem primeru TN) kot učni uspeh. Posa-
meznik, ki namreč splošno višje vrednoti dosežke, bo to verjetno izkazoval
na več in na različnih področjih (testi sposobnosti, šolski uspeh). Ustrezajo
mu lahko socialni konteksti, kjer lahko uspešno udejanji svoj motiv po do-
seganju (šolski kontekst – navezanost na šolo).
1 Y. Sun, Y. Li, Marital Disruption, Parental Investment, and Children’s Academic Achieve-
ment, Journal of Family Issues (2001), št. 1.
