Page 134 - Sergej Flere (ur.), Kdo je uspešen v slovenskih šolah?, Digitalna knjižnica, Dissertationes 9
P. 134
Kdo je uspešen v slovenskih šolah?
na znanstvena revija (Gender & Education), omenja pa se celo ponovna
uvedba ločenih šol za deklice in dečke.13
Čeprav to ni bil predmet naše raziskave, iz nje izhaja, da je nedvomno po-
zornost treba nameniti tudi deviantnosti oz. vzgojnim problemom, kot
je npr. uživanje alkohola, morda tudi drugim nizko samonadzornim na-
vadam (kajenje, mamila). Pri tem kampanje uveljavitve športa nimajo
pozitivnega vpliva.
Vprašanja za nadaljnje raziskovanje pogojenosti šolske
uspešnosti
V teku te raziskave se je odprl niz vprašanj teoretičnega in praktičnega
značaja, ki jih priporočamo za dalje raziskovanje:
Raziskovanje iste problematike s stališča racionalne izbire (kdo in na ka-
kšni podlagi sprejema odločitve o šolanju) in simbolnega interakcioniz-
ma (etiketiranje v šolskem procesu).
Eksperimentalni ukrepi za dvig uspešnosti fantov, za katere obstajajo jasne
indikacije, da predstavljajo večji del problema, kljub pomanjkljivim po-
datkom o osipu. Ti ukrepi bi utegnili biti usmerjeni na uveljavitev pro-
jektnega dela, dela z računalniki, individualnega pristopa.
Naša raziskava ni neposredno zajela vprašanja uživanja alkohola, ampak
na osnovi ugotovitev lahko upravičeno domnevamo, da je šolska devia-
tnost neposreden vzrok znižanja šolske uspešnosti, čemur bi veljalo na-
meniti ukrepe. Morda bi kazalo tovrstno raziskovanje povezati z drugi-
mi oblikami deviantnosti.
Kljub našim ugotovitvam o osipu, to vprašanje ni celovito osvetljeno, nje-
gov družbeni pomen pa terja posebno raziskavo in ukrepe.
Vzdušje, ‚klimo‘, ki velja v šoli, kar nekateri raziskovalci14 jemljejo za skriti
pojasnjevalni dejavnik razlik šol v šolski uspešnosti. To je povezano z na-
činom pravnega urejanja šolstva, pa tudi z lastniškim sektorjem in mo-
rebitnim zavestnim ustvarjanjem manj togega vzdušja, kolektivnega in
ekipnega vzdušja ipd. To utegne spodbuditi navezanost na šolo, ki smo
jo že omenili.
13 A. Kruse, “...We Have Learnt Not Just to Sit Back, Twiddle Our Thumbs and Let Them Take
Over.” Single-Sex Settings and the Development of a Pedagogy for Girls and a Pedagogy for Boys
in Danish Schools, Gender & Education (1992), št. 1/2. G. Tsolidis, I. R. Dobson, Single class
schooling - simply a class act?, Gender & Education (2006), št. 2.
14 J. S. Coleman, Social capital in the creation of human capital, American Journal of Sociolo-
gy (1988), št. 1.
na znanstvena revija (Gender & Education), omenja pa se celo ponovna
uvedba ločenih šol za deklice in dečke.13
Čeprav to ni bil predmet naše raziskave, iz nje izhaja, da je nedvomno po-
zornost treba nameniti tudi deviantnosti oz. vzgojnim problemom, kot
je npr. uživanje alkohola, morda tudi drugim nizko samonadzornim na-
vadam (kajenje, mamila). Pri tem kampanje uveljavitve športa nimajo
pozitivnega vpliva.
Vprašanja za nadaljnje raziskovanje pogojenosti šolske
uspešnosti
V teku te raziskave se je odprl niz vprašanj teoretičnega in praktičnega
značaja, ki jih priporočamo za dalje raziskovanje:
Raziskovanje iste problematike s stališča racionalne izbire (kdo in na ka-
kšni podlagi sprejema odločitve o šolanju) in simbolnega interakcioniz-
ma (etiketiranje v šolskem procesu).
Eksperimentalni ukrepi za dvig uspešnosti fantov, za katere obstajajo jasne
indikacije, da predstavljajo večji del problema, kljub pomanjkljivim po-
datkom o osipu. Ti ukrepi bi utegnili biti usmerjeni na uveljavitev pro-
jektnega dela, dela z računalniki, individualnega pristopa.
Naša raziskava ni neposredno zajela vprašanja uživanja alkohola, ampak
na osnovi ugotovitev lahko upravičeno domnevamo, da je šolska devia-
tnost neposreden vzrok znižanja šolske uspešnosti, čemur bi veljalo na-
meniti ukrepe. Morda bi kazalo tovrstno raziskovanje povezati z drugi-
mi oblikami deviantnosti.
Kljub našim ugotovitvam o osipu, to vprašanje ni celovito osvetljeno, nje-
gov družbeni pomen pa terja posebno raziskavo in ukrepe.
Vzdušje, ‚klimo‘, ki velja v šoli, kar nekateri raziskovalci14 jemljejo za skriti
pojasnjevalni dejavnik razlik šol v šolski uspešnosti. To je povezano z na-
činom pravnega urejanja šolstva, pa tudi z lastniškim sektorjem in mo-
rebitnim zavestnim ustvarjanjem manj togega vzdušja, kolektivnega in
ekipnega vzdušja ipd. To utegne spodbuditi navezanost na šolo, ki smo
jo že omenili.
13 A. Kruse, “...We Have Learnt Not Just to Sit Back, Twiddle Our Thumbs and Let Them Take
Over.” Single-Sex Settings and the Development of a Pedagogy for Girls and a Pedagogy for Boys
in Danish Schools, Gender & Education (1992), št. 1/2. G. Tsolidis, I. R. Dobson, Single class
schooling - simply a class act?, Gender & Education (2006), št. 2.
14 J. S. Coleman, Social capital in the creation of human capital, American Journal of Sociolo-
gy (1988), št. 1.
