Page 135 - Sergej Flere (ur.), Kdo je uspešen v slovenskih šolah?, Digitalna knjižnica, Dissertationes 9
P. 135
zetek
Pričujoča znanstvena monografija, napisana na podlagi raziskave izve-
dene v okviru Pedagoškega inštituta v Ljubljani in ob finančni pod-
pori Evropskega socialnega sklada, skuša identificirati in pojasniti nekate-
re dejavnike šolske uspešnosti v slovenskih šolah. V znanstvenih in publi-
cističnih obravnavah se šolsko uspešnost dandanes med drugim povezuje
s prihodnjim poklicnim in gmotnim uspehom posameznika, odsotnostjo
in prisotnostjo nagnjenosti h kriminaliteti, in celo z verjetnostjo zakon-
ske trdnosti. Prav tako je znano, da je od izobraževalne uspešnosti odvisen
tudi narodni dohodek in konkurenčnost nekega gospodarstva in družbe v
mednarodnem merilu. Pri šolski uspešnosti in neuspešnosti imamo torej
opravka ne samo z znotraj-šolsko problematiko, temveč tudi z daljnosežni-
mi pojavi, ki so vezani ne le na prihodnost otrok in odraslih, ampak tudi
na prihodnost neke družbe kot celote, še posebej v smislu njene družbe-
ne in gospodarske konfiguracije. Posledično je preučevanje dejavnikov šol-
ske uspešnosti ključnega pomena za vsako, še posebej pa za sodobno druž-
bo, saj je funkcioniranje le-te še posebej močno povezano z njeno sposob-
nostjo produkcije novih znanj in veščin. Pričujoči prispevek daje vpogled
v razlike in sorodnosti obravnavanih populacij (vzorec za empirične anali-
ze je vključeval dijake vseh vrst srednjih šol v Sloveniji (n = 1317) v šolskem
leto 2007/2008 in je bil oblikovan glede na strukturo srednjih šol v Slo-
veniji in dijaško populacijo po uradnih podatkih Urada za statistiko RS).
V monografiji je preučen tudi vpliv posameznih merjenih psiholoških in
socioloških dejavnikov šolske uspešnosti (npr. mladostnikova samopodo-
ba, lokus nadzora, socialna anksioznost, ipd.), analizirana so razmerja med
starši in otroki v družini (medsebojni odnosi med starši in otroci, socioe-
Pričujoča znanstvena monografija, napisana na podlagi raziskave izve-
dene v okviru Pedagoškega inštituta v Ljubljani in ob finančni pod-
pori Evropskega socialnega sklada, skuša identificirati in pojasniti nekate-
re dejavnike šolske uspešnosti v slovenskih šolah. V znanstvenih in publi-
cističnih obravnavah se šolsko uspešnost dandanes med drugim povezuje
s prihodnjim poklicnim in gmotnim uspehom posameznika, odsotnostjo
in prisotnostjo nagnjenosti h kriminaliteti, in celo z verjetnostjo zakon-
ske trdnosti. Prav tako je znano, da je od izobraževalne uspešnosti odvisen
tudi narodni dohodek in konkurenčnost nekega gospodarstva in družbe v
mednarodnem merilu. Pri šolski uspešnosti in neuspešnosti imamo torej
opravka ne samo z znotraj-šolsko problematiko, temveč tudi z daljnosežni-
mi pojavi, ki so vezani ne le na prihodnost otrok in odraslih, ampak tudi
na prihodnost neke družbe kot celote, še posebej v smislu njene družbe-
ne in gospodarske konfiguracije. Posledično je preučevanje dejavnikov šol-
ske uspešnosti ključnega pomena za vsako, še posebej pa za sodobno druž-
bo, saj je funkcioniranje le-te še posebej močno povezano z njeno sposob-
nostjo produkcije novih znanj in veščin. Pričujoči prispevek daje vpogled
v razlike in sorodnosti obravnavanih populacij (vzorec za empirične anali-
ze je vključeval dijake vseh vrst srednjih šol v Sloveniji (n = 1317) v šolskem
leto 2007/2008 in je bil oblikovan glede na strukturo srednjih šol v Slo-
veniji in dijaško populacijo po uradnih podatkih Urada za statistiko RS).
V monografiji je preučen tudi vpliv posameznih merjenih psiholoških in
socioloških dejavnikov šolske uspešnosti (npr. mladostnikova samopodo-
ba, lokus nadzora, socialna anksioznost, ipd.), analizirana so razmerja med
starši in otroki v družini (medsebojni odnosi med starši in otroci, socioe-
