Page 132 - Sergej Flere (ur.), Kdo je uspešen v slovenskih šolah?, Digitalna knjižnica, Dissertationes 9
P. 132
Kdo je uspešen v slovenskih šolah?
tiste s pozitivno samopodobo, dekleta, ampak tudi tiste iz višjih slojev izvi-
rajoče – nagrajuje in promovira. Ta proces ima sistematičen značaj in ustre-
za podobi meritokratične šole v stratificirani družbi. Vpliv dijaških kultur-
nih dejavnosti je tako močan, da to pomeni signifikanten kanal za social-
no promocijo otrok iz nižjih slojev, pomembnejši kot kanal za produkci-
jo otrok iz višjih slojev. Vendar ta šola enako sistematično odvrže tiste, ki
glede tega ne zadostujejo. Lahko bi rekli, da v okviru predpostavk družbe-
ne strukture in družbenega sistema, zlasti osnovna šola (delno se to nana-
ša tudi na srednjo šolo, kjer se nadaljujejo tendence ugotovljene v osnovni
šoli) preferira učinkovitost.
Slika 30: Podvojeni notranji lokus kontrole po kvartilih in šolska uspešnost, po
spolu
Predvsem smo ugotovili, da je uspešnost visoko determinirana z dejav-
niki zunaj dosega šolske politike. Sicer bi utegnila uvedba neke enotne, ne-
dualistične srednje šole (kjer bi kljub morebitnim poklicnim usmeritvam
bilo možno vsem, da pod enakimi pogoji nadaljujejo šolanja – v praksi bi
to pomenilo uvedbo mature za vse) spremeniti obstoječo sliko. V odsotno-
sti takšne možnosti ostajajo ukrepi spodbujanja kulturnih dejavnosti dija-
kov, zlasti branja. Branje se je potrdilo kot dejavnost, ki krepi splošne ana-
litične sposobnosti, ki predstavlja intelektualno podlago za uspešno šolsko
vključevanje in šolsko uspešnost. Je skoraj edino, ki ga v času šolanja lahko
tiste s pozitivno samopodobo, dekleta, ampak tudi tiste iz višjih slojev izvi-
rajoče – nagrajuje in promovira. Ta proces ima sistematičen značaj in ustre-
za podobi meritokratične šole v stratificirani družbi. Vpliv dijaških kultur-
nih dejavnosti je tako močan, da to pomeni signifikanten kanal za social-
no promocijo otrok iz nižjih slojev, pomembnejši kot kanal za produkci-
jo otrok iz višjih slojev. Vendar ta šola enako sistematično odvrže tiste, ki
glede tega ne zadostujejo. Lahko bi rekli, da v okviru predpostavk družbe-
ne strukture in družbenega sistema, zlasti osnovna šola (delno se to nana-
ša tudi na srednjo šolo, kjer se nadaljujejo tendence ugotovljene v osnovni
šoli) preferira učinkovitost.
Slika 30: Podvojeni notranji lokus kontrole po kvartilih in šolska uspešnost, po
spolu
Predvsem smo ugotovili, da je uspešnost visoko determinirana z dejav-
niki zunaj dosega šolske politike. Sicer bi utegnila uvedba neke enotne, ne-
dualistične srednje šole (kjer bi kljub morebitnim poklicnim usmeritvam
bilo možno vsem, da pod enakimi pogoji nadaljujejo šolanja – v praksi bi
to pomenilo uvedbo mature za vse) spremeniti obstoječo sliko. V odsotno-
sti takšne možnosti ostajajo ukrepi spodbujanja kulturnih dejavnosti dija-
kov, zlasti branja. Branje se je potrdilo kot dejavnost, ki krepi splošne ana-
litične sposobnosti, ki predstavlja intelektualno podlago za uspešno šolsko
vključevanje in šolsko uspešnost. Je skoraj edino, ki ga v času šolanja lahko
