Page 129 - Sergej Flere (ur.), Kdo je uspešen v slovenskih šolah?, Digitalna knjižnica, Dissertationes 9
P. 129
Dejavniki šolske uspešnosti: sklepne ugotovitve in priporočila ...
Končno, robustnost je izkazoval tudi spol, kar potrjuje izsledke drugih
primerljivih študij, ki kažejo, da fantje v povprečju dosegajo slabše rezulta-
te.3 Pri tem se večkrat poudarja, da je tovrsten fenomen mogoče povezati z
razlikami v sami socializaciji. Na slednje nakazujejo tudi izsledki pričujoče
raziskave, ki je pokazala, da so si fantje manj blizu z svojimi materami (F =
17,13; p < 0,01), da so podvrženi nižji stopnji nadzora, tako iz strani mate-
re (F = 105,91; p < 0,01) kot tudi očeta (F = 17,20; p < 0,01), da jim je šol-
ski uspeh relativno manj pomemben kot dekletom (F = 49,36; p < 0,01).
Pomen spola in RTS v analizi učne uspešnosti se razkrije tudi ob kon-
troli vseh do sedaj analiziranih spremenljivk. Hierarhična multipla regre-
sijska analiza namreč pokaže, da tako spol in RTS ostaneta robustna pre-
diktorja šolske uspešnosti, ki obenem pojasnita tudi največji del njen vari-
abilnosti (spol 7 %, RTS 14 %), pri čemer spol izkazuje negativno smer ko-
relacije v smislu, da moški del populacije beleži relativno nižji šolski uspeh.
Na tem mestu bomo nakazali še na eno ugotovitev, do katere smo prišli.
Po empirični poti smo namreč ugotovili, da zavračanje eksternega lokusa
nadzora nakazuje posebno vrsto notranjega lokusa nadzora, saj se inverzno
kodirane »eksterne« trditve lepo prilegajo notranjemu nadzoru (C. Alpha
= 0,72). Tako operacionaliziran podvojen notranji lokus nadzora, sesta-
vljen iz vseh trditev, pa nakazuje jasneje na pomembno povezanost s šolsko
uspešnostjo, kar se ujema z ugotovitvami Connella;4 namreč, da oba, no-
tranji in zunanji, nakazujeta šolsko uspešnost, vendar se je to pri nas izka-
zalo najpopolneje, ko smo izvršili sumacijo (ob rekodiranju eksterno nad-
zorskih trditev).
Takšen postopek se lahko upraviči z dejstvom, da je Connellov tridi-
menzionalni poskus operacionalizacije, sicer uspešen, le odgovor na da-
leč nazaj segajoče vprašanje o ‚brezpomočnosti‘ otroka na njegovi življenj-
ski poti, ki jo ta mora preseči,5 oz. ali gre za dojemanje lastne možnosti,
sposobnosti premagovanja okoliščin in doseganja ciljev z lastnimi napo-
ri in prizadevanji ali pa ne. Torej gre v bistvu za konstrukt, kjer je na enem
koncu dojemanje lastne sposobnosti doseganja ciljev, na drugem pa odso-
3 J. Buckingham, The Puzzle of Boys’ Educational Decline: A Review of the Evidence, Issue
Analysis (1999), št. 9. R. Horne, The Performance of Males and Females in School and Tertiary
Education, Australian Quarterly:Journal of Contemporary Analysis (2000), št. 5/6. M. Roderick,
What‘s happening to the boys? High School Experiences and School Outcomes Among African
American Male Adolescents in Chicago, Urban Education (2003), št. 5.
4 J. P. Connell, A new multidimensional measure of children’s perceptions of control, Child de-
velopment (1985), št. 4.
5 J. P. Connell, A new multidimensional measure of children’s perceptions of control, Child de-
velopment (1985), št. 4.
Končno, robustnost je izkazoval tudi spol, kar potrjuje izsledke drugih
primerljivih študij, ki kažejo, da fantje v povprečju dosegajo slabše rezulta-
te.3 Pri tem se večkrat poudarja, da je tovrsten fenomen mogoče povezati z
razlikami v sami socializaciji. Na slednje nakazujejo tudi izsledki pričujoče
raziskave, ki je pokazala, da so si fantje manj blizu z svojimi materami (F =
17,13; p < 0,01), da so podvrženi nižji stopnji nadzora, tako iz strani mate-
re (F = 105,91; p < 0,01) kot tudi očeta (F = 17,20; p < 0,01), da jim je šol-
ski uspeh relativno manj pomemben kot dekletom (F = 49,36; p < 0,01).
Pomen spola in RTS v analizi učne uspešnosti se razkrije tudi ob kon-
troli vseh do sedaj analiziranih spremenljivk. Hierarhična multipla regre-
sijska analiza namreč pokaže, da tako spol in RTS ostaneta robustna pre-
diktorja šolske uspešnosti, ki obenem pojasnita tudi največji del njen vari-
abilnosti (spol 7 %, RTS 14 %), pri čemer spol izkazuje negativno smer ko-
relacije v smislu, da moški del populacije beleži relativno nižji šolski uspeh.
Na tem mestu bomo nakazali še na eno ugotovitev, do katere smo prišli.
Po empirični poti smo namreč ugotovili, da zavračanje eksternega lokusa
nadzora nakazuje posebno vrsto notranjega lokusa nadzora, saj se inverzno
kodirane »eksterne« trditve lepo prilegajo notranjemu nadzoru (C. Alpha
= 0,72). Tako operacionaliziran podvojen notranji lokus nadzora, sesta-
vljen iz vseh trditev, pa nakazuje jasneje na pomembno povezanost s šolsko
uspešnostjo, kar se ujema z ugotovitvami Connella;4 namreč, da oba, no-
tranji in zunanji, nakazujeta šolsko uspešnost, vendar se je to pri nas izka-
zalo najpopolneje, ko smo izvršili sumacijo (ob rekodiranju eksterno nad-
zorskih trditev).
Takšen postopek se lahko upraviči z dejstvom, da je Connellov tridi-
menzionalni poskus operacionalizacije, sicer uspešen, le odgovor na da-
leč nazaj segajoče vprašanje o ‚brezpomočnosti‘ otroka na njegovi življenj-
ski poti, ki jo ta mora preseči,5 oz. ali gre za dojemanje lastne možnosti,
sposobnosti premagovanja okoliščin in doseganja ciljev z lastnimi napo-
ri in prizadevanji ali pa ne. Torej gre v bistvu za konstrukt, kjer je na enem
koncu dojemanje lastne sposobnosti doseganja ciljev, na drugem pa odso-
3 J. Buckingham, The Puzzle of Boys’ Educational Decline: A Review of the Evidence, Issue
Analysis (1999), št. 9. R. Horne, The Performance of Males and Females in School and Tertiary
Education, Australian Quarterly:Journal of Contemporary Analysis (2000), št. 5/6. M. Roderick,
What‘s happening to the boys? High School Experiences and School Outcomes Among African
American Male Adolescents in Chicago, Urban Education (2003), št. 5.
4 J. P. Connell, A new multidimensional measure of children’s perceptions of control, Child de-
velopment (1985), št. 4.
5 J. P. Connell, A new multidimensional measure of children’s perceptions of control, Child de-
velopment (1985), št. 4.
