Page 128 - Sergej Flere (ur.), Kdo je uspešen v slovenskih šolah?, Digitalna knjižnica, Dissertationes 9
P. 128
Kdo je uspešen v slovenskih šolah?
Za zadovoljstvo s šolo lahko ugotovimo (zaradi omejenosti prostora le-ti
niso podrobneje prikazani), da vpliva kot motivacijski dejavnik na šolsko
uspešnost, vpliv pa je tudi drugače usmerjen, da boljša uspešnost vpliva na
večjo motiviranost učencev. Dekleta so signifikantno bolj zadovoljna od
fantov, prav tako tudi signifikantno uspešnejša glede na indikatorje, ki jih
zajemamo v raziskavo. Najbolj so zadovoljni s šolo gimnazijci, ki so hkra-
ti tudi učno najuspešnejši, bistveno manj pa dijaki 4-letnih strokovnih in
3-letnih poklicnih šol. Glede na razlike, ki jih zasledimo glede možnosti za
aktivno sodelovanje v šoli in glede odnosa učiteljev do dijakov, lahko raz-
mišljamo o različnih didaktičnih kompetencah učiteljev v različnih vrstah
šol, pa tudi o njihovi motiviranosti za aktivno delo z učenci. Vredno bi bilo
problem raziskovati. Navezanost na šolo, ki se kaže kot dominantna spre-
menljivka, je zelo pomembna in mora biti predmet šolske politike, v smislu
spodbujanja pri tistih, pri katerih ni prisotna. Vendar se je treba zavedati,
da je ta tudi proizvod, posledica tako šolske uspešnosti kot predvsem glo-
bljih psiholoških in družbenih dejavnikov.
Rezultati potrjujejo, da socialni dejavniki privilegiranosti delujejo pred-
vsem na kulturnem področju, da je to najpomembnejše, verjetno pomemb-
nejše od ekonomskih, gmotnih spremenljivk, ki se nanašajo na družbeni
položaj družine (vendar nimamo zadostnih tozadevnih informacij). Za
uspeh je pomembna predvsem navzočnost izobražene matere.
Izsledki podpirajo našo prejšnjo ugotovitev »…da (vsaj v kontekstu so-
dobne slovenske družbe) ekonomsko blagostanje družine tendenčno ne-
gativno vpliva na razvoj kognitivnih sposobnosti otrok«.2 Kljub zadržku,
ki gre subjektivni definiciji ekonomskega statusa, utegne biti verodostojna
naša ugotovitev iz Tabele 18, da je ekonomski blagor blago zaviralen pri ko-
gnitivnem razvoju in blago spodbuden pri tranzicijskem uspehu.
Opravljena raziskava daje poleg vpogleda v razlike in sorodnosti obrav-
navanih populacij še vpogled v podatke o vplivnosti izmerjenih psiholo-
ških in socioloških dejavnikov šolske uspešnosti, smiselno utemelji potre-
bo po proučevanju razmerij med starši in otroki v družini, odnosov med
učitelji in učenci v šoli, sodelovanja med šolskimi institucijami in družin-
skimi okolji, potrjuje vplivnost socialnega okolja s kulturnim kapitalom ter
kaže na nekaj nevralgičnih točk, s katerimi bi se morala konstantno soočati
šolska politika v svojih odločitvah: motivacija učencev, signifikantne razli-
ke med spoloma, vzpostavljanje meritokratskih meril za šolsko populacijo,
heterogeno v kontekstu psihičnih in societalnih dimenzij.
2 R. Klanjšek, S. Flere, M. Lavrič, Kognitivni in družbenoekonomski dejavniki šolskega uspeha
v Sloveniji, Družboslovne razprave (2007), št. 55.
Za zadovoljstvo s šolo lahko ugotovimo (zaradi omejenosti prostora le-ti
niso podrobneje prikazani), da vpliva kot motivacijski dejavnik na šolsko
uspešnost, vpliv pa je tudi drugače usmerjen, da boljša uspešnost vpliva na
večjo motiviranost učencev. Dekleta so signifikantno bolj zadovoljna od
fantov, prav tako tudi signifikantno uspešnejša glede na indikatorje, ki jih
zajemamo v raziskavo. Najbolj so zadovoljni s šolo gimnazijci, ki so hkra-
ti tudi učno najuspešnejši, bistveno manj pa dijaki 4-letnih strokovnih in
3-letnih poklicnih šol. Glede na razlike, ki jih zasledimo glede možnosti za
aktivno sodelovanje v šoli in glede odnosa učiteljev do dijakov, lahko raz-
mišljamo o različnih didaktičnih kompetencah učiteljev v različnih vrstah
šol, pa tudi o njihovi motiviranosti za aktivno delo z učenci. Vredno bi bilo
problem raziskovati. Navezanost na šolo, ki se kaže kot dominantna spre-
menljivka, je zelo pomembna in mora biti predmet šolske politike, v smislu
spodbujanja pri tistih, pri katerih ni prisotna. Vendar se je treba zavedati,
da je ta tudi proizvod, posledica tako šolske uspešnosti kot predvsem glo-
bljih psiholoških in družbenih dejavnikov.
Rezultati potrjujejo, da socialni dejavniki privilegiranosti delujejo pred-
vsem na kulturnem področju, da je to najpomembnejše, verjetno pomemb-
nejše od ekonomskih, gmotnih spremenljivk, ki se nanašajo na družbeni
položaj družine (vendar nimamo zadostnih tozadevnih informacij). Za
uspeh je pomembna predvsem navzočnost izobražene matere.
Izsledki podpirajo našo prejšnjo ugotovitev »…da (vsaj v kontekstu so-
dobne slovenske družbe) ekonomsko blagostanje družine tendenčno ne-
gativno vpliva na razvoj kognitivnih sposobnosti otrok«.2 Kljub zadržku,
ki gre subjektivni definiciji ekonomskega statusa, utegne biti verodostojna
naša ugotovitev iz Tabele 18, da je ekonomski blagor blago zaviralen pri ko-
gnitivnem razvoju in blago spodbuden pri tranzicijskem uspehu.
Opravljena raziskava daje poleg vpogleda v razlike in sorodnosti obrav-
navanih populacij še vpogled v podatke o vplivnosti izmerjenih psiholo-
ških in socioloških dejavnikov šolske uspešnosti, smiselno utemelji potre-
bo po proučevanju razmerij med starši in otroki v družini, odnosov med
učitelji in učenci v šoli, sodelovanja med šolskimi institucijami in družin-
skimi okolji, potrjuje vplivnost socialnega okolja s kulturnim kapitalom ter
kaže na nekaj nevralgičnih točk, s katerimi bi se morala konstantno soočati
šolska politika v svojih odločitvah: motivacija učencev, signifikantne razli-
ke med spoloma, vzpostavljanje meritokratskih meril za šolsko populacijo,
heterogeno v kontekstu psihičnih in societalnih dimenzij.
2 R. Klanjšek, S. Flere, M. Lavrič, Kognitivni in družbenoekonomski dejavniki šolskega uspeha
v Sloveniji, Družboslovne razprave (2007), št. 55.
