Page 133 - Sergej Flere (ur.), Kdo je uspešen v slovenskih šolah?, Digitalna knjižnica, Dissertationes 9
P. 133
Dejavniki šolske uspešnosti: sklepne ugotovitve in priporočila ...
spodbujamo, čeprav sem sodijo tudi druge kulturne dejavnosti, vključno s
tistimi, ki jih organizira šola sama.
Priporočila tvorcem izobraževalne politike
Problematika je le delno in sinhrono proučena in zahteva bolj vsestransko
in longitudinalno proučevanje. Naša študija ni zajela vprašanja sistema
šolstva in sistema srednjega šolstva, ni uporabljala metode opazovanja in
ni bila longitudinalna, prav tako tudi ni zajemala intervjujev z učitelji.
Kot je nakazano v sklopu omejitev, bi tako veljalo razmisliti o razisko-
vanju vpliva pedagoškega vidika na učno uspešnost; o tem, da je šolski
uspeh potrebno razumeti tudi kot posledico poučevanja. Vse to bi bilo
nujno za vsestransko osvetlitev problematike.
Brez zadržka lahko poudarimo pomen razvoja bralne kulture, kar sicer ni
nekaj novega, vendar ugotovitve kažejo na globinski in vsestranski po-
men branja kot podlage šolske uspešnosti. Že omenjeni drugi avtorji so
poudarili pomen branja, pri nas pa se je branje potrdilo kot izjemen na-
povedovalni dejavnik šolske uspešnosti, ki ne vpliva samo v smeri lepo-
slovja, temveč tudi odnosa do učenja, do pridobivanja intelektualnih in
poklicnih kompetenc.
Posebno pozornost zasluži razvoj psihološke podobe slovenskih otrok, ker je
od psihološke strukture izjemno odvisna šolska uspešnost, morda celo bolj
kot od družbeno-kulturnih razmer. To predpostavlja niz ukrepov na rav-
ni predšolske vzgoje in socializacije, kar je vprašanje, ki presega domet tega
projekta. Vendar sem vsekakor sodi najzgodnejše obdobje socializacije, ker
raziskave kažejo, da se bistvene strukture osebnosti, relevantne za šolsko
uspešnost (tudi za odklonskost), oblikujejo že tedaj.11 To pomeni, da je temu
obdobju potrebno nameniti raziskave in dopolniti ukrepe, ki zadevajo po-
pulacijo najmlajših s spodbujanjem intelektualnega in socialnega razvoja.
Glede na to, da se spol vztrajno kaže kot pomemben dejavnik šolske uspe-
šnosti, se zastavlja vprašanje prilagajanja učnega procesa njihovemu psi-
hološkemu profilu, sočasno z dvigom njegove intelektualne ravni. To
bi pomenilo uveljavitev projektnega dela, dela z računalniki in interne-
tom.12 Problem je zelo zapleten, njegovi obravnavi je namenjena poseb-
11 D. N. Lloyd, Prediction of school failure from third grade data, Educational and Psychologi-
cal Measurement (1978), št. 4. T. Luster, H. McAdo, Family and Child Influences on Educatio-
nal Attainment: A Secondary Analysis of the High/Scope Perry Preschool Data, Developmen-
tal Psychology (1996), št. 1.
12 R. Lawy, M. Bloomer, Identity and learning as a lifelong project: situating vocational educati-
on and work, Internatonal journal of lifelong education (2003), št. 1.
spodbujamo, čeprav sem sodijo tudi druge kulturne dejavnosti, vključno s
tistimi, ki jih organizira šola sama.
Priporočila tvorcem izobraževalne politike
Problematika je le delno in sinhrono proučena in zahteva bolj vsestransko
in longitudinalno proučevanje. Naša študija ni zajela vprašanja sistema
šolstva in sistema srednjega šolstva, ni uporabljala metode opazovanja in
ni bila longitudinalna, prav tako tudi ni zajemala intervjujev z učitelji.
Kot je nakazano v sklopu omejitev, bi tako veljalo razmisliti o razisko-
vanju vpliva pedagoškega vidika na učno uspešnost; o tem, da je šolski
uspeh potrebno razumeti tudi kot posledico poučevanja. Vse to bi bilo
nujno za vsestransko osvetlitev problematike.
Brez zadržka lahko poudarimo pomen razvoja bralne kulture, kar sicer ni
nekaj novega, vendar ugotovitve kažejo na globinski in vsestranski po-
men branja kot podlage šolske uspešnosti. Že omenjeni drugi avtorji so
poudarili pomen branja, pri nas pa se je branje potrdilo kot izjemen na-
povedovalni dejavnik šolske uspešnosti, ki ne vpliva samo v smeri lepo-
slovja, temveč tudi odnosa do učenja, do pridobivanja intelektualnih in
poklicnih kompetenc.
Posebno pozornost zasluži razvoj psihološke podobe slovenskih otrok, ker je
od psihološke strukture izjemno odvisna šolska uspešnost, morda celo bolj
kot od družbeno-kulturnih razmer. To predpostavlja niz ukrepov na rav-
ni predšolske vzgoje in socializacije, kar je vprašanje, ki presega domet tega
projekta. Vendar sem vsekakor sodi najzgodnejše obdobje socializacije, ker
raziskave kažejo, da se bistvene strukture osebnosti, relevantne za šolsko
uspešnost (tudi za odklonskost), oblikujejo že tedaj.11 To pomeni, da je temu
obdobju potrebno nameniti raziskave in dopolniti ukrepe, ki zadevajo po-
pulacijo najmlajših s spodbujanjem intelektualnega in socialnega razvoja.
Glede na to, da se spol vztrajno kaže kot pomemben dejavnik šolske uspe-
šnosti, se zastavlja vprašanje prilagajanja učnega procesa njihovemu psi-
hološkemu profilu, sočasno z dvigom njegove intelektualne ravni. To
bi pomenilo uveljavitev projektnega dela, dela z računalniki in interne-
tom.12 Problem je zelo zapleten, njegovi obravnavi je namenjena poseb-
11 D. N. Lloyd, Prediction of school failure from third grade data, Educational and Psychologi-
cal Measurement (1978), št. 4. T. Luster, H. McAdo, Family and Child Influences on Educatio-
nal Attainment: A Secondary Analysis of the High/Scope Perry Preschool Data, Developmen-
tal Psychology (1996), št. 1.
12 R. Lawy, M. Bloomer, Identity and learning as a lifelong project: situating vocational educati-
on and work, Internatonal journal of lifelong education (2003), št. 1.
