Page 124 - Sergej Flere (ur.), Kdo je uspešen v slovenskih šolah?, Digitalna knjižnica, Dissertationes 9

 Kdo je uspešen v slovenskih šolah?
izvod stimulativnega oz. nestimulativnega okolja. To pomeni, da imamo
opravka z globinskimi vplivi družbene in osebnostne narave. Kot smo vi-
deli, sta ti dve makrokomponenti celo povezani.
Slika 27: Porazdelitev povprečnih vrednosti sumacijskih spremenljivk po kvar-
tilih

Opomba: Zaradi nazornosti smo v skupno sliko oz. profil vključili tudi spremen-
ljivko inteligentnosti, ki pa smo jo zaradi drugačne (IQ ) lestvice spremenili na
primerljivo petstopenjsko.
Bilo bi pretenciozno trditi, da smo izbrali vse relevantne indikatorje in
mere, prej lahko sklepamo, da imamo opravka s sistematično situacijo, zno-
traj katere se hierarhično strukturira šolska uspešnost. Zadovoljstvo s šolo
(zaradi omejenosti prostora ti rezultati niso prikazani) tudi kaže velik raz-
pon med 1. in 4. kvartilom, vendar tega ne moremo jemati kot nekak glo-
binski prediktor. Po drugi strani, se na ravni te analize družinsko življenje
kaže kot relevantno: dijaki v 4. kvartilu so izrazito bolj navezani na vsakega
od staršev in so tudi od njiju bolj kontrolirani. Zadovoljstvo s šolo je speci-
fična spremenljivka, ki jo bomo nižje obravnavali posebej.
Anomičnost in socialna anksioznost na tej ravni se ne kažeta kot po-
membna prediktorja oz. ni večjih razlik, dokler sta odtujenost in zlasti sa-
mopodoba prediktivnega značaja, in sicer v pričakovani smeri. Tudi glede
obeh eksternih lokusov nadzora so razlike v povprečjih izrazite. Šolska de-