Page 116 - Sergej Flere (ur.), Kdo je uspešen v slovenskih šolah?, Digitalna knjižnica, Dissertationes 9
P. 116
Kdo je uspešen v slovenskih šolah?
kazan izrecno, ko Bourdieu piše, da je kulturni kapital ‚medosebni identi-
fikator družbenega ranga‘ in je podlaga za statusne meje, kar zadeva skupi-
ne z visokim statusom, za katere je vsebina tega kapitala ‚nekaj običajnega‘,
‚lahka‘, ‚naravna in nezahtevna‘.4
Pojem kulturnega kapitala je Bourdieu sam določal na različne načine,
zaradi česar sta Lamont in Lareau sklenila, da je cela konceptualizacija poj-
ma polna ‚aluzij, preskokov in zdrsov‘, kjer se kulturni kapital razume bo-
disi kot neformalni šolski standard, razredni atribut, kot podlaga za druž-
beno selekcijo, ali pa kot resurs moči, ki pa je izpostavljen kot indikator/
podlaga razrednega položaja‘.5 Potemtakem, ‚odsotnost izrecnih trditev iz-
jemno otežkoči sistematično primerjavo in ocenjevanje dela‘.6 V kritični
luči Kingston omenja, da pri pojasnjevanju kulturnega kapitala pri Bour-
dieuju ‚primanjkuje jasnosti‘, sam pojem pa je ‚medel‘ in ‚celo protisloven‘.7
Lareaujeva in Weiningerjeva sta prišli do bolj abstraktne definicije kul-
turnega kapitala kot ‘neposrednega ali posrednega vsiljevanja otrokom
norm, ki favorizirajo otroke posebnega družbenega okolja (2003).8 Čeprav
je ta definicija teoretično elegantna, ji primanjkuje sama ideja kulturnega
koda in poudarja tisto, kar je dejavno, vsiljujočo in vmes posegajočo vlogo
staršev namesto samodejnega, iz globine delujočega kulturnega kapitala.
Kot se lahko pričakuje od koncepta, ki mu primanjkuje jasnosti, obsta-
jajo številne operacionalizacije kulturnega kapitala. DiMaggio v svojem že
klasičnem članku definira pojem z znanjem o klasični glasbi in udeležbo v
umetnosti;9 Jaeger in Holm sta v novejši raziskavi z danskimi podatki star-
ševski kulturni kapital definirala preko izobrazbene ravni, tujih jezikov, ki
jih govorijo, branjem romanov in zanimanjem za vizualno umetnost.10 Du-
mais celo omenja indikatorje spodbude otrokom k branju, udeležbo v špor-
4 P. Bourdieu, Distinction, Routledge, London 1984.
5 M. Lamont, A. Lareau, Cultural capital: allusions, gaps, glissandos in recent theoretical deve-
lopments, Sociological Theory (1988), št. 6.
6 M. Lamont, A. Lareau, Cultural capital: allusions, gaps, glissandos in recent theoretical deve-
lopments, Sociological Theory (1988), št. 6.
7 P. W. Kingston, The unfulfilled promise of cultural capital theory, Sociology of Education
(2001), št. PI.
8 A. Lareau, E. B. Weininger, Cultural capital in educational research: A critical assessment, The-
ory and Society (2003), št. 5-6.
9 P. DiMaggio, Cultural Capital and School Success: The Impact of Status Culture Participa-
tion on the Grades of U.S. High School Students, American Sociological Review (1982), št. 1.
10 S. A. Dumais, Elementary school students’ extracurricular activities: The effects of partici-
pation on achievement and teachers’ evaluations, Sociological Spectrum (2006), št. 2. M. M. Ja-
eger, A. Holm, Does parents‘ economic, cultural and social capital explain the social class ef-
fect on educational attainment in the Scandinavian mobility regime?, Social Science Research
(2007), št. 2.
kazan izrecno, ko Bourdieu piše, da je kulturni kapital ‚medosebni identi-
fikator družbenega ranga‘ in je podlaga za statusne meje, kar zadeva skupi-
ne z visokim statusom, za katere je vsebina tega kapitala ‚nekaj običajnega‘,
‚lahka‘, ‚naravna in nezahtevna‘.4
Pojem kulturnega kapitala je Bourdieu sam določal na različne načine,
zaradi česar sta Lamont in Lareau sklenila, da je cela konceptualizacija poj-
ma polna ‚aluzij, preskokov in zdrsov‘, kjer se kulturni kapital razume bo-
disi kot neformalni šolski standard, razredni atribut, kot podlaga za druž-
beno selekcijo, ali pa kot resurs moči, ki pa je izpostavljen kot indikator/
podlaga razrednega položaja‘.5 Potemtakem, ‚odsotnost izrecnih trditev iz-
jemno otežkoči sistematično primerjavo in ocenjevanje dela‘.6 V kritični
luči Kingston omenja, da pri pojasnjevanju kulturnega kapitala pri Bour-
dieuju ‚primanjkuje jasnosti‘, sam pojem pa je ‚medel‘ in ‚celo protisloven‘.7
Lareaujeva in Weiningerjeva sta prišli do bolj abstraktne definicije kul-
turnega kapitala kot ‘neposrednega ali posrednega vsiljevanja otrokom
norm, ki favorizirajo otroke posebnega družbenega okolja (2003).8 Čeprav
je ta definicija teoretično elegantna, ji primanjkuje sama ideja kulturnega
koda in poudarja tisto, kar je dejavno, vsiljujočo in vmes posegajočo vlogo
staršev namesto samodejnega, iz globine delujočega kulturnega kapitala.
Kot se lahko pričakuje od koncepta, ki mu primanjkuje jasnosti, obsta-
jajo številne operacionalizacije kulturnega kapitala. DiMaggio v svojem že
klasičnem članku definira pojem z znanjem o klasični glasbi in udeležbo v
umetnosti;9 Jaeger in Holm sta v novejši raziskavi z danskimi podatki star-
ševski kulturni kapital definirala preko izobrazbene ravni, tujih jezikov, ki
jih govorijo, branjem romanov in zanimanjem za vizualno umetnost.10 Du-
mais celo omenja indikatorje spodbude otrokom k branju, udeležbo v špor-
4 P. Bourdieu, Distinction, Routledge, London 1984.
5 M. Lamont, A. Lareau, Cultural capital: allusions, gaps, glissandos in recent theoretical deve-
lopments, Sociological Theory (1988), št. 6.
6 M. Lamont, A. Lareau, Cultural capital: allusions, gaps, glissandos in recent theoretical deve-
lopments, Sociological Theory (1988), št. 6.
7 P. W. Kingston, The unfulfilled promise of cultural capital theory, Sociology of Education
(2001), št. PI.
8 A. Lareau, E. B. Weininger, Cultural capital in educational research: A critical assessment, The-
ory and Society (2003), št. 5-6.
9 P. DiMaggio, Cultural Capital and School Success: The Impact of Status Culture Participa-
tion on the Grades of U.S. High School Students, American Sociological Review (1982), št. 1.
10 S. A. Dumais, Elementary school students’ extracurricular activities: The effects of partici-
pation on achievement and teachers’ evaluations, Sociological Spectrum (2006), št. 2. M. M. Ja-
eger, A. Holm, Does parents‘ economic, cultural and social capital explain the social class ef-
fect on educational attainment in the Scandinavian mobility regime?, Social Science Research
(2007), št. 2.
