Page 119 - Sergej Flere (ur.), Kdo je uspešen v slovenskih šolah?, Digitalna knjižnica, Dissertationes 9
P. 119
Kulturni kapital in šolska uspešnost
vanja kulturnega kapitala glede na spol (da je kulturni kapital pomembnej-
ši za deklice),19 Aschaffenburg in Maas pa sta ugotovili, da ni razlik, zlasti
če se upoštevajo daljša obdobja zorenja.20 Zato na Sliki 25 prikažemo pove-
zanost ločeno za dečke in deklice.
Slika 25 kaže, da je otroški/dijaški kulturni kapital pomembnejši za de-
klice: pri njih ‚zviša‘ uspeh iz 3,3 na 4,25 (deklice v najvišjem kvartilu di-
jaškega kulturnega kapitala), pri dečkih je učinek manjši (dvig do povpre-
čja 3,9). Morda bi bilo treba opazovati daljše obdobje, da bi prišli do izgube
vpliva spola (opazovati starejše mladostnike). Če pa opazujemo vpliv star-
ševskega kulturnega kapitala, se pa kaže, da ni razlike.
Podobno velja tudi v primeru preučevanja vpliva izobrazbe staršev. Tudi
pri (starševskem) kulturnem kapitalu je relevantnost večja pri deklicah.
Povprečna ocena v četrtem kvartilu je višja kot pri dečkih. Sicer gre to del-
no pripisati tudi višjim povprečnim ocenam deklic. Vendar naši izsledki
pričajo v prid ugotovitvam DiMaggia,21 ki pravzaprav pomenijo, da deč-
ki potrebujejo posebno spodbudo. K temu kaže, da je v nasprotju s četrtim
kvartilom situacija v prvem kvartilu (najnižji kulturni kapital) istovetna
pri dečkih in deklicah (analiza ni predstavljena).
Če analiziramo starša in njun izobrazbeni status (kulturni kapital) se iz-
kaže, da je vpliv izobrazbe matere na šolsko uspešnost statistično značilno
večji od vpliva izobrazbe očeta. Če smo pozorni do otrok z visokim kultur-
nim kapitalom (četrti kvartil), ugotovimo, da frekventnost prisotnosti le-
tega linearno raste od 17 % pri otrocih z materami v najnižjem izobrazbe-
nem razredu do 41 % pri otrocih z materami na drugem koncu te lestvi-
ce (gl. tudi regresijski model v Tabeli 17). Korelacijski koeficient za pove-
zavo med otroškim/dijaškim kulturnim kapitalom in šolsko uspešnostjo
znaša pri otrocih, katerih mati ima največ končano osnovno šolo, r = 0,36
(p > 0,01), pri vrstnikih z materami z najmanj visokošolsko izobrazbo pa
r = 0,25 (p > 0,01). Če pa opazujemo prehod v srednjo šolo (vrsta srednje
šole), korelacijski koeficienti zopet značilno kažejo na relevantnost dijaške-
ga kulturnega kapitala, vendar z nižjimi vrednostmi (r = 0,27 ter r = 0,13;
p < 0,01), intervenirajo namreč tudi drugi dejavniki. Kot kaže, ima dijaški/
19 P. DiMaggio, Cultural Capital and School Success: The Impact of Status Culture Participa-
tion on the Grades of U.S. High School Students, American Sociological Review (1982), št. 1.
20 K. Aschaffenburg, I. Maas, Cultural and educational careers: The dynamics of social repro-
duction, American Sociological Review (1997), št. 4.
21 P. DiMaggio, Cultural Capital and School Success: The Impact of Status Culture Participa-
tion on the Grades of U.S. High School Students, American Sociological Review (1982), št. 1.
vanja kulturnega kapitala glede na spol (da je kulturni kapital pomembnej-
ši za deklice),19 Aschaffenburg in Maas pa sta ugotovili, da ni razlik, zlasti
če se upoštevajo daljša obdobja zorenja.20 Zato na Sliki 25 prikažemo pove-
zanost ločeno za dečke in deklice.
Slika 25 kaže, da je otroški/dijaški kulturni kapital pomembnejši za de-
klice: pri njih ‚zviša‘ uspeh iz 3,3 na 4,25 (deklice v najvišjem kvartilu di-
jaškega kulturnega kapitala), pri dečkih je učinek manjši (dvig do povpre-
čja 3,9). Morda bi bilo treba opazovati daljše obdobje, da bi prišli do izgube
vpliva spola (opazovati starejše mladostnike). Če pa opazujemo vpliv star-
ševskega kulturnega kapitala, se pa kaže, da ni razlike.
Podobno velja tudi v primeru preučevanja vpliva izobrazbe staršev. Tudi
pri (starševskem) kulturnem kapitalu je relevantnost večja pri deklicah.
Povprečna ocena v četrtem kvartilu je višja kot pri dečkih. Sicer gre to del-
no pripisati tudi višjim povprečnim ocenam deklic. Vendar naši izsledki
pričajo v prid ugotovitvam DiMaggia,21 ki pravzaprav pomenijo, da deč-
ki potrebujejo posebno spodbudo. K temu kaže, da je v nasprotju s četrtim
kvartilom situacija v prvem kvartilu (najnižji kulturni kapital) istovetna
pri dečkih in deklicah (analiza ni predstavljena).
Če analiziramo starša in njun izobrazbeni status (kulturni kapital) se iz-
kaže, da je vpliv izobrazbe matere na šolsko uspešnost statistično značilno
večji od vpliva izobrazbe očeta. Če smo pozorni do otrok z visokim kultur-
nim kapitalom (četrti kvartil), ugotovimo, da frekventnost prisotnosti le-
tega linearno raste od 17 % pri otrocih z materami v najnižjem izobrazbe-
nem razredu do 41 % pri otrocih z materami na drugem koncu te lestvi-
ce (gl. tudi regresijski model v Tabeli 17). Korelacijski koeficient za pove-
zavo med otroškim/dijaškim kulturnim kapitalom in šolsko uspešnostjo
znaša pri otrocih, katerih mati ima največ končano osnovno šolo, r = 0,36
(p > 0,01), pri vrstnikih z materami z najmanj visokošolsko izobrazbo pa
r = 0,25 (p > 0,01). Če pa opazujemo prehod v srednjo šolo (vrsta srednje
šole), korelacijski koeficienti zopet značilno kažejo na relevantnost dijaške-
ga kulturnega kapitala, vendar z nižjimi vrednostmi (r = 0,27 ter r = 0,13;
p < 0,01), intervenirajo namreč tudi drugi dejavniki. Kot kaže, ima dijaški/
19 P. DiMaggio, Cultural Capital and School Success: The Impact of Status Culture Participa-
tion on the Grades of U.S. High School Students, American Sociological Review (1982), št. 1.
20 K. Aschaffenburg, I. Maas, Cultural and educational careers: The dynamics of social repro-
duction, American Sociological Review (1997), št. 4.
21 P. DiMaggio, Cultural Capital and School Success: The Impact of Status Culture Participa-
tion on the Grades of U.S. High School Students, American Sociological Review (1982), št. 1.
