Page 120 - Sergej Flere (ur.), Kdo je uspešen v slovenskih šolah?, Digitalna knjižnica, Dissertationes 9
P. 120
Kdo je uspešen v slovenskih šolah?
otroški kulturni kapital samostojen in spremenljiv pomen. Torej gre za si-
tuacijo, ki jo je nakazal DiMaggio (Slika 25).22
Slika 26: Dijaški/otroški kulturni kapital po kvartilih in šolska uspešnost, po iz-
obrazbi matere
Na Sliki 26 je predstavljena dinamika šolske uspešnosti glede na dijaški
kulturni kapital samo za dijake z materami v najvišjem in v najnižjem kvar-
tilu glede na izobrazbo matere. Pri tem, sledeč DiMaggiu23 in glede na naše
izsledke o večjem vplivu izobrazbe matere v primerjavi z izobrazbo očeta,
lahko izobrazbo matere jemljemo kot grobo mero starševskega kulturnega
kapitala. Kaže se, da je v obeh primerih dijaški kulturni kapital relevanten
kot vzpodbuda in da je prispevek približno enak pri obeh skupinah, čeprav
štartna pozicija otrok ni enaka – glede na izobrazbo matere, ki vpliva tudi
brez dijakove aktivnosti, ki tvori dijaški kulturni kapital.
Podatki v Tabeli 17 kažejo na velik samostojen pomen dijaškega kul-
turnega kapitala, čeprav skupno sociodemografske spremenljivke presegajo
njegovo magnitudo. Seveda prvi dve spremenljivki lahko opazujemo tudi
kot starševski kulturni kapital, kjer se kaže večji vpliv izobrazbe matere, v
22 P. DiMaggio, Cultural Capital and School Success: The Impact of Status Culture Participa-
tion on the Grades of U.S. High School Students, American Sociological Review (1982), št. 1.
23 P. DiMaggio, Cultural Capital and School Success: The Impact of Status Culture Participa-
tion on the Grades of U.S. High School Students, American Sociological Review (1982), št. 1.
otroški kulturni kapital samostojen in spremenljiv pomen. Torej gre za si-
tuacijo, ki jo je nakazal DiMaggio (Slika 25).22
Slika 26: Dijaški/otroški kulturni kapital po kvartilih in šolska uspešnost, po iz-
obrazbi matere
Na Sliki 26 je predstavljena dinamika šolske uspešnosti glede na dijaški
kulturni kapital samo za dijake z materami v najvišjem in v najnižjem kvar-
tilu glede na izobrazbo matere. Pri tem, sledeč DiMaggiu23 in glede na naše
izsledke o večjem vplivu izobrazbe matere v primerjavi z izobrazbo očeta,
lahko izobrazbo matere jemljemo kot grobo mero starševskega kulturnega
kapitala. Kaže se, da je v obeh primerih dijaški kulturni kapital relevanten
kot vzpodbuda in da je prispevek približno enak pri obeh skupinah, čeprav
štartna pozicija otrok ni enaka – glede na izobrazbo matere, ki vpliva tudi
brez dijakove aktivnosti, ki tvori dijaški kulturni kapital.
Podatki v Tabeli 17 kažejo na velik samostojen pomen dijaškega kul-
turnega kapitala, čeprav skupno sociodemografske spremenljivke presegajo
njegovo magnitudo. Seveda prvi dve spremenljivki lahko opazujemo tudi
kot starševski kulturni kapital, kjer se kaže večji vpliv izobrazbe matere, v
22 P. DiMaggio, Cultural Capital and School Success: The Impact of Status Culture Participa-
tion on the Grades of U.S. High School Students, American Sociological Review (1982), št. 1.
23 P. DiMaggio, Cultural Capital and School Success: The Impact of Status Culture Participa-
tion on the Grades of U.S. High School Students, American Sociological Review (1982), št. 1.
