Page 111 - Sergej Flere (ur.), Kdo je uspešen v slovenskih šolah?, Digitalna knjižnica, Dissertationes 9
P. 111
Prostočasovne dejavnosti in šolska uspešnost
Slika 24: Dejavnosti faktorja 6 (uporaba elektronskih medijev) po kvartilih in
šolska uspešnost
Rezultati v Tabeli 16 so v veliki meri pričakovani in v skladu s prejšnji-
mi raziskavami. Kažejo namreč, da je večina obravnavanih dejavnosti s šol-
sko uspešnostjo pozitivno povezana (po moči povezanosti si sledijo v nasle-
dnjem vrstnem redu: znotrajšolske, organizirane, in umetniške dejavnosti;
pasivne dejavnosti, družinske in verske dejavnosti; ter uporaba elektron-
skih medijev). Da imajo najmočnejši pozitiven vpliv znotrajšolske dejav-
nosti, potrjujejo številne druge raziskave.32 Naši rezultati tako ne potrjuje-
jo razlage ničelne vsote, po kateri bi vsakršne neakademske aktivnosti ime-
le negativen vpliv. Med športnimi aktivnostmi in šolsko uspešnostjo tudi v
naši raziskavi ni signifikantne povezave,33 medtem ko je druženje z vrstniki
edina dejavnost, ki je negativno povezana s šolsko uspešnostjo.
Pričakovana je nakazana pozitivna povezanost med šolsko uspešnostjo
na eni strani ter bližino staršev in verskih aktivnosti ter izkazanega religi-
32 H. Cooper, J. C. Valentine, B. Nye, J. Lindsay, Relationships Between Five After-School Acti-
vities and Academic Achievement, Journal of Educational Psychology (1999), št. 2. S. B. Gerber,
Extracurricular Activities and Academic Achievement, Journal of Research and Development in
Education (1996), št. 1. B. N. Young, C. Helton, M. E. Whitley, Impact of School-Related, Com-
munity-Based, and Parental-Involvement Activities on Achievement of At-Risk Youth in the High
School Setting, Mid-South Educational Research Association, Memphis, TN 1997.
33 L. C. Lisella, T. S. Serwatka, Extracurricular Participation and Academic Achievement in Mi-
nority Students in Urban Schools, Urban Review (1996), št. 1.
Slika 24: Dejavnosti faktorja 6 (uporaba elektronskih medijev) po kvartilih in
šolska uspešnost
Rezultati v Tabeli 16 so v veliki meri pričakovani in v skladu s prejšnji-
mi raziskavami. Kažejo namreč, da je večina obravnavanih dejavnosti s šol-
sko uspešnostjo pozitivno povezana (po moči povezanosti si sledijo v nasle-
dnjem vrstnem redu: znotrajšolske, organizirane, in umetniške dejavnosti;
pasivne dejavnosti, družinske in verske dejavnosti; ter uporaba elektron-
skih medijev). Da imajo najmočnejši pozitiven vpliv znotrajšolske dejav-
nosti, potrjujejo številne druge raziskave.32 Naši rezultati tako ne potrjuje-
jo razlage ničelne vsote, po kateri bi vsakršne neakademske aktivnosti ime-
le negativen vpliv. Med športnimi aktivnostmi in šolsko uspešnostjo tudi v
naši raziskavi ni signifikantne povezave,33 medtem ko je druženje z vrstniki
edina dejavnost, ki je negativno povezana s šolsko uspešnostjo.
Pričakovana je nakazana pozitivna povezanost med šolsko uspešnostjo
na eni strani ter bližino staršev in verskih aktivnosti ter izkazanega religi-
32 H. Cooper, J. C. Valentine, B. Nye, J. Lindsay, Relationships Between Five After-School Acti-
vities and Academic Achievement, Journal of Educational Psychology (1999), št. 2. S. B. Gerber,
Extracurricular Activities and Academic Achievement, Journal of Research and Development in
Education (1996), št. 1. B. N. Young, C. Helton, M. E. Whitley, Impact of School-Related, Com-
munity-Based, and Parental-Involvement Activities on Achievement of At-Risk Youth in the High
School Setting, Mid-South Educational Research Association, Memphis, TN 1997.
33 L. C. Lisella, T. S. Serwatka, Extracurricular Participation and Academic Achievement in Mi-
nority Students in Urban Schools, Urban Review (1996), št. 1.
