Page 121 - Sergej Flere (ur.), Kdo je uspešen v slovenskih šolah?, Digitalna knjižnica, Dissertationes 9
P. 121
Kulturni kapital in šolska uspešnost
primerjavi z očetom. Če pa jemljemo prehod v srednjo šolo kot mero šolske
uspešnosti, dobimo podobno sliko, vendar so omiljene razlike med vpli-
vi dejavnikov, kar utegne pomeniti, da se za spoznanje bolj kaže odločanje
pri vpisu (r = 0,14; p < 0,01) in da ima gmotni položaj ima večji vpliv (r =
0,14; p < 0,01).
Tabela 17: Multipla regresijska analiza šolske uspešnosti v osnovni šoli – sociode-
mografske spremenljivke in dijaški kulturni kapital
Vse te ugotovitve vodijo k sklepu, da je kulturni kapital pojav iz okvira
družbene stratifikacije, ki se izraža pri otrocih, vendar na ekskluzivističen
način, kot to izhaja pri Bourdieuju, saj kažejo razlike na postopnost, in ne
na hegemonijo in dominacijo. Pravzaprav, čeprav je kulturni kapital nižji
pri otrocih, ki izhajajo iz nižjih slojev, prav njim prinaša večje koristi v pri-
merjavi z otroci iz višjih slojev. Naše ugotovitve podpirajo ugotovitve Di-
Maggia , ki je ugotovil, da se kulturni kapital bolje vklapalja v mobilnostni
model stratifikacije kot pa v reprodukcijskega.24
Tukaj ni predstavljeno, da je med dijaškimi dejavnostmi branje osrednje-
ga pomena, s tem podpiramo ugotovitve študije Sullivanove.25 Pri komen-
tarju te ugotovitve pravi, da branje prispeva ‘intelektualne resurse, ki dija-
kom pomagajo v šoli’ (2001), kar je splošnega pomena, in tako ni omeje-
no na družboslovne in humanistične predmete, kot je ugibal DiMaggio.26
24 P. DiMaggio, Cultural Capital and School Success: The Impact of Status Culture Participa-
tion on the Grades of U.S. High School Students, American Sociological Review (1982), št. 1.
25 A. Sullivan, Cultural capital and educational attainment, Sociology-the Journal of the British
Sociological Association (2001), št. 4.
26 P. DiMaggio, Cultural Capital and School Success: The Impact of Status Culture Participa-
tion on the Grades of U.S. High School Students, American Sociological Review (1982), št. 1.
primerjavi z očetom. Če pa jemljemo prehod v srednjo šolo kot mero šolske
uspešnosti, dobimo podobno sliko, vendar so omiljene razlike med vpli-
vi dejavnikov, kar utegne pomeniti, da se za spoznanje bolj kaže odločanje
pri vpisu (r = 0,14; p < 0,01) in da ima gmotni položaj ima večji vpliv (r =
0,14; p < 0,01).
Tabela 17: Multipla regresijska analiza šolske uspešnosti v osnovni šoli – sociode-
mografske spremenljivke in dijaški kulturni kapital
Vse te ugotovitve vodijo k sklepu, da je kulturni kapital pojav iz okvira
družbene stratifikacije, ki se izraža pri otrocih, vendar na ekskluzivističen
način, kot to izhaja pri Bourdieuju, saj kažejo razlike na postopnost, in ne
na hegemonijo in dominacijo. Pravzaprav, čeprav je kulturni kapital nižji
pri otrocih, ki izhajajo iz nižjih slojev, prav njim prinaša večje koristi v pri-
merjavi z otroci iz višjih slojev. Naše ugotovitve podpirajo ugotovitve Di-
Maggia , ki je ugotovil, da se kulturni kapital bolje vklapalja v mobilnostni
model stratifikacije kot pa v reprodukcijskega.24
Tukaj ni predstavljeno, da je med dijaškimi dejavnostmi branje osrednje-
ga pomena, s tem podpiramo ugotovitve študije Sullivanove.25 Pri komen-
tarju te ugotovitve pravi, da branje prispeva ‘intelektualne resurse, ki dija-
kom pomagajo v šoli’ (2001), kar je splošnega pomena, in tako ni omeje-
no na družboslovne in humanistične predmete, kot je ugibal DiMaggio.26
24 P. DiMaggio, Cultural Capital and School Success: The Impact of Status Culture Participa-
tion on the Grades of U.S. High School Students, American Sociological Review (1982), št. 1.
25 A. Sullivan, Cultural capital and educational attainment, Sociology-the Journal of the British
Sociological Association (2001), št. 4.
26 P. DiMaggio, Cultural Capital and School Success: The Impact of Status Culture Participa-
tion on the Grades of U.S. High School Students, American Sociological Review (1982), št. 1.
