Page 115 - Sergej Flere (ur.), Kdo je uspešen v slovenskih šolah?, Digitalna knjižnica, Dissertationes 9
P. 115
gej Flere
Kulturni kapital in
šolska uspešnost
Ideje P. Bourdieuja o pomembnosti pojma ‚kulturni kapital‘ in o obsto-
ju takšnega pojava v funkcioniranju sodobne družbe oz. v okviru ‘druž-
bene reprodukcije’, predvsem v kontestu izobraževalnega procesa in šolske
uspešnosti, so pritegnile veliko pozornosti v sociologiji izobraževanja. Bo-
urdieu je predpostavljal, da družbeni razredi v sodobni družbi ohranjajo
močno identiteto in da ta identiteta kaže močan vpliv na resurse dijakov
(družbene veščine, jezikovni slogi, vedenjski kodi), ki pa sami omejujejo oz.
pospešujejo njihov šolski uspeh.1 Torej slednjega se po tej teoriji ne vredno-
ti nevtralno, temveč po razredno pristranskih kriterijih. Posledično je glav-
ni problem v pedagoških praksah in postopkih ocenjevanja, ki so neposre-
dno povezani s kulturo višjih razredov. Ne preseneča, da je osnovna postav-
ka v podlagi raziskav o kulturnem kapitalu, ali se dijake ocenjuje na pod-
lagi nekega skritega kulturnega kapitala, ki se pridobi v družini, skladno z
njenim družbenim in kulturnim položajem, ali pa na podlagi znanja, ki se
pridobi v šolskem okolju, ki pa bi pa se moral kazati kot porazdeljen neod-
visno od razredne pripadnosti.
Ideja, ki jo je Bourdieu predložil, je blizu ali vsaj združljiva z Webrovi-
mi idejami o družbenem zapiranju družbenih skupin in o njihovem med-
sebojnem izključevanju,2 pa tudi z idejami o etiketiranju, ki se pojavljajo pri
simbolnem interakcionizmu.3 Izključujoč značaj kulturnega kapitala je na-
1 P. Bourdieu, Distinction, Routledge, London 1984.
2 M. Weber, Economy and Society: An Outline of Interpretative Sociology, Vol. I., University of
California Press, Berkeley 1922/1968.
3 A. V. Cicourel, J. I. Kitsuse, The Educational Decision-Makers, Bobbs-Merrill, Indiannapo-
lis 1963.
Kulturni kapital in
šolska uspešnost
Ideje P. Bourdieuja o pomembnosti pojma ‚kulturni kapital‘ in o obsto-
ju takšnega pojava v funkcioniranju sodobne družbe oz. v okviru ‘druž-
bene reprodukcije’, predvsem v kontestu izobraževalnega procesa in šolske
uspešnosti, so pritegnile veliko pozornosti v sociologiji izobraževanja. Bo-
urdieu je predpostavljal, da družbeni razredi v sodobni družbi ohranjajo
močno identiteto in da ta identiteta kaže močan vpliv na resurse dijakov
(družbene veščine, jezikovni slogi, vedenjski kodi), ki pa sami omejujejo oz.
pospešujejo njihov šolski uspeh.1 Torej slednjega se po tej teoriji ne vredno-
ti nevtralno, temveč po razredno pristranskih kriterijih. Posledično je glav-
ni problem v pedagoških praksah in postopkih ocenjevanja, ki so neposre-
dno povezani s kulturo višjih razredov. Ne preseneča, da je osnovna postav-
ka v podlagi raziskav o kulturnem kapitalu, ali se dijake ocenjuje na pod-
lagi nekega skritega kulturnega kapitala, ki se pridobi v družini, skladno z
njenim družbenim in kulturnim položajem, ali pa na podlagi znanja, ki se
pridobi v šolskem okolju, ki pa bi pa se moral kazati kot porazdeljen neod-
visno od razredne pripadnosti.
Ideja, ki jo je Bourdieu predložil, je blizu ali vsaj združljiva z Webrovi-
mi idejami o družbenem zapiranju družbenih skupin in o njihovem med-
sebojnem izključevanju,2 pa tudi z idejami o etiketiranju, ki se pojavljajo pri
simbolnem interakcionizmu.3 Izključujoč značaj kulturnega kapitala je na-
1 P. Bourdieu, Distinction, Routledge, London 1984.
2 M. Weber, Economy and Society: An Outline of Interpretative Sociology, Vol. I., University of
California Press, Berkeley 1922/1968.
3 A. V. Cicourel, J. I. Kitsuse, The Educational Decision-Makers, Bobbs-Merrill, Indiannapo-
lis 1963.
