Page 117 - Sergej Flere (ur.), Kdo je uspešen v slovenskih šolah?, Digitalna knjižnica, Dissertationes 9
P. 117
Kulturni kapital in šolska uspešnost
tnih klubih, seznanjenost z umetnostjo ter domače resurse, kot so knjige,
in očetovo izobrazbeno raven.11 Aschaffenburgova in Massova se osredoto-
čata na udeležbo pri pouku in kulturi znotraj in zunaj šole.12 Lareau in We-
ininger sta, po pregledu operacionalizacij in raziskovalnih ugotovitev, de-
finirali kulturni kapital kot ‚izvajanje interakcijskih strategij in razvoj kul-
turnih resursov (s strani staršev iz srednjega razreda), ki so odsotni pri de-
lavskem razredu in skupinah s podobnim položajem‘.13 Na ta način kultur-
ni kapital postane različica socialnega kapitala, značilna za višji sloj, oblika
oblasti v lokalni skupnosti, s starši, ki intervenirajo v šoli in pomagajo la-
stnim otrokom, zlasti izvajajoč svoj vpliv. Na ta način se pojem kulturne-
ga kapitala premesti v neko drugo področje, v bistvu zunaj kulture same,
v področje družbenega vpliva. Pojem kulturnega kapitala je potemtakem
doživel razvoj v družboslovni uporabi. Kot menita Lareau in Lamont, ‚od
sredstva za preučevanje družbeno razredne reprodukcije koncept postane
sredstvo za raziskovanje procesa dosega družbenega položaja‘.14 Idejo razre-
dne hegemonije preko šole so nadomestile bolj operacionalne študije skri-
tih družinskih vplivov na šolsko uspešnost potomcev.15
V pričujoči študiji bomo kulturni kapital, sledeč Bourdieuju, razisko-
vali na dva načina. Prvič, po Bourdieuju samem, se lahko kulturni kapi-
tal operacionalizira preko izobrazbene ravni starih staršev, staršev, veliko-
sti naselja, v katerem oseba živi, ter njenih kulturnih dejavnosti (kulturni
kapital).16 Potemtakem smo, prvič, oblikovali indikator kulturnega kapita-
11 S. A. Dumais, Elementary school students’ extracurricular activities: The effects of participati-
on on achievement and teachers’ evaluations, Sociological Spectrum (2006), št. 2.
12 K. Aschaffenburg, I. Maas, Cultural and educational careers: The dynamics of social repro-
duction, American Sociological Review (1997), št. 4.
13 A. Lareau, E. B. Weininger, Cultural capital in educational research: A critical assessment,
Theory and Society (2003), št. 5-6.
14 M. Lamont, A. Lareau, Cultural capital: allusions, gaps, glissandos in recent theoretical deve-
lopments, Sociological Theory (1988), št. 6.
15 K. Aschaffenburg, I. Maas, Cultural and educational careers: The dynamics of social repro-
duction, American Sociological Review (1997), št. 4. P. DiMaggio, Cultural Capital and School
Success: The Impact of Status Culture Participation on the Grades of U.S. High School Stu-
dents, American Sociological Review (1982), št. 1. M. M. Jaeger, A. Holm, Does parents‘ econo-
mic, cultural and social capital explain the social class effect on educational attainment in the
Scandinavian mobility regime?, Social Science Research (2007), št. 2. N. D. De Graaf, P. M. De
Graaf, G. Kraaykamp, Parental cultural capital and educational attainment in the Netherlan-
ds: A refinement of the cultural capital perspective, Sociology of Education (2000), št. 2. P. M.
De Graaf, The impact of cultural status on educational attainment in the Netherlands, Sociolo-
gy (1986), št. 1. A. Sullivan, Cultural capital and educational attainment, Sociology-the Journal
of the British Sociological Association (2001), št. 4.
16 P. Bourdieu, Condition de classe et position de classe, Archives européennes de sociologie
(1966), št. 2.
tnih klubih, seznanjenost z umetnostjo ter domače resurse, kot so knjige,
in očetovo izobrazbeno raven.11 Aschaffenburgova in Massova se osredoto-
čata na udeležbo pri pouku in kulturi znotraj in zunaj šole.12 Lareau in We-
ininger sta, po pregledu operacionalizacij in raziskovalnih ugotovitev, de-
finirali kulturni kapital kot ‚izvajanje interakcijskih strategij in razvoj kul-
turnih resursov (s strani staršev iz srednjega razreda), ki so odsotni pri de-
lavskem razredu in skupinah s podobnim položajem‘.13 Na ta način kultur-
ni kapital postane različica socialnega kapitala, značilna za višji sloj, oblika
oblasti v lokalni skupnosti, s starši, ki intervenirajo v šoli in pomagajo la-
stnim otrokom, zlasti izvajajoč svoj vpliv. Na ta način se pojem kulturne-
ga kapitala premesti v neko drugo področje, v bistvu zunaj kulture same,
v področje družbenega vpliva. Pojem kulturnega kapitala je potemtakem
doživel razvoj v družboslovni uporabi. Kot menita Lareau in Lamont, ‚od
sredstva za preučevanje družbeno razredne reprodukcije koncept postane
sredstvo za raziskovanje procesa dosega družbenega položaja‘.14 Idejo razre-
dne hegemonije preko šole so nadomestile bolj operacionalne študije skri-
tih družinskih vplivov na šolsko uspešnost potomcev.15
V pričujoči študiji bomo kulturni kapital, sledeč Bourdieuju, razisko-
vali na dva načina. Prvič, po Bourdieuju samem, se lahko kulturni kapi-
tal operacionalizira preko izobrazbene ravni starih staršev, staršev, veliko-
sti naselja, v katerem oseba živi, ter njenih kulturnih dejavnosti (kulturni
kapital).16 Potemtakem smo, prvič, oblikovali indikator kulturnega kapita-
11 S. A. Dumais, Elementary school students’ extracurricular activities: The effects of participati-
on on achievement and teachers’ evaluations, Sociological Spectrum (2006), št. 2.
12 K. Aschaffenburg, I. Maas, Cultural and educational careers: The dynamics of social repro-
duction, American Sociological Review (1997), št. 4.
13 A. Lareau, E. B. Weininger, Cultural capital in educational research: A critical assessment,
Theory and Society (2003), št. 5-6.
14 M. Lamont, A. Lareau, Cultural capital: allusions, gaps, glissandos in recent theoretical deve-
lopments, Sociological Theory (1988), št. 6.
15 K. Aschaffenburg, I. Maas, Cultural and educational careers: The dynamics of social repro-
duction, American Sociological Review (1997), št. 4. P. DiMaggio, Cultural Capital and School
Success: The Impact of Status Culture Participation on the Grades of U.S. High School Stu-
dents, American Sociological Review (1982), št. 1. M. M. Jaeger, A. Holm, Does parents‘ econo-
mic, cultural and social capital explain the social class effect on educational attainment in the
Scandinavian mobility regime?, Social Science Research (2007), št. 2. N. D. De Graaf, P. M. De
Graaf, G. Kraaykamp, Parental cultural capital and educational attainment in the Netherlan-
ds: A refinement of the cultural capital perspective, Sociology of Education (2000), št. 2. P. M.
De Graaf, The impact of cultural status on educational attainment in the Netherlands, Sociolo-
gy (1986), št. 1. A. Sullivan, Cultural capital and educational attainment, Sociology-the Journal
of the British Sociological Association (2001), št. 4.
16 P. Bourdieu, Condition de classe et position de classe, Archives européennes de sociologie
(1966), št. 2.
