Page 112 - Sergej Flere (ur.), Kdo je uspešen v slovenskih šolah?, Digitalna knjižnica, Dissertationes 9
P. 112
Kdo je uspešen v slovenskih šolah?
oznega prepričanja na drugi.34 Po drugi strani pa nekoliko preseneča, da
so pasivne dejavnosti in šolska uspešnost pozitivno povezane, čeprav je to
morda potrebno razumeti v načinu preživljanja prostega časa. Pasivne de-
javnosti se ponavadi odvijajo doma, ob prisotnosti oz. »nadzoru« staršev
ter brez prisotnosti vrstnikov, ki utegnejo imeti na šolsko uspešnost nega-
tiven vpliv.
Tabela 16: Multipla regresijska analiza šolske uspešnosti v osnovni šoli – sociode-
mografske spremenljivke in prostočasovne dejavnosti
Naši rezultati so skladni z Jordanovimi,35 ki v longitudinalni študiji ugo-
tavlja pozitiven vpliv strukturiranih dejavnosti ter časa, preživetega brez
družbe, na povprečne ocene, hkrati pa ugotavlja tudi negativen vpliv dru-
ženja z vrstniki.36 Da vrstniki lahko pomenijo določeno tveganost za šolsko
uspešnost, ponovno ne preseneča, še posebej v kontekstu raziskav, ki npr.
kažejo, da je tudi stopnja deviantnosti mladostnikov večja med tistimi, ki
34 G. Considine, G. Zappala, The influence of social and economic disadvantage in the academic
performance of school students in Australia, Journal of Sociology (2003), št. 2. A. J. Huebner, S.
C. Betts, Exploring the Utility of Social Control Theory for Youth Development: Issues of At-
tachment, Involvement, and Gender, Youth & Society (2002), št. 2. W. H. Jeynes, The Effects of
Religious Commitment on the Academic Achievement of Urban and Other Children, Educati-
on and Urban Society (2003), št. 1.
35 W. Jordan, S. Murray Nettles, How students invest their time outside of school: Effects on
school-related outcomes, Social Psychology of Education (1999), št. 4.
36 R. Gilman, J. Meyers, L. Perez, Structured extracurricular activities among adolescents: Fin-
dings and implications for school psychologists, Psychology in the Schools (2004), št. 1.
oznega prepričanja na drugi.34 Po drugi strani pa nekoliko preseneča, da
so pasivne dejavnosti in šolska uspešnost pozitivno povezane, čeprav je to
morda potrebno razumeti v načinu preživljanja prostega časa. Pasivne de-
javnosti se ponavadi odvijajo doma, ob prisotnosti oz. »nadzoru« staršev
ter brez prisotnosti vrstnikov, ki utegnejo imeti na šolsko uspešnost nega-
tiven vpliv.
Tabela 16: Multipla regresijska analiza šolske uspešnosti v osnovni šoli – sociode-
mografske spremenljivke in prostočasovne dejavnosti
Naši rezultati so skladni z Jordanovimi,35 ki v longitudinalni študiji ugo-
tavlja pozitiven vpliv strukturiranih dejavnosti ter časa, preživetega brez
družbe, na povprečne ocene, hkrati pa ugotavlja tudi negativen vpliv dru-
ženja z vrstniki.36 Da vrstniki lahko pomenijo določeno tveganost za šolsko
uspešnost, ponovno ne preseneča, še posebej v kontekstu raziskav, ki npr.
kažejo, da je tudi stopnja deviantnosti mladostnikov večja med tistimi, ki
34 G. Considine, G. Zappala, The influence of social and economic disadvantage in the academic
performance of school students in Australia, Journal of Sociology (2003), št. 2. A. J. Huebner, S.
C. Betts, Exploring the Utility of Social Control Theory for Youth Development: Issues of At-
tachment, Involvement, and Gender, Youth & Society (2002), št. 2. W. H. Jeynes, The Effects of
Religious Commitment on the Academic Achievement of Urban and Other Children, Educati-
on and Urban Society (2003), št. 1.
35 W. Jordan, S. Murray Nettles, How students invest their time outside of school: Effects on
school-related outcomes, Social Psychology of Education (1999), št. 4.
36 R. Gilman, J. Meyers, L. Perez, Structured extracurricular activities among adolescents: Fin-
dings and implications for school psychologists, Psychology in the Schools (2004), št. 1.
