Page 113 - Sergej Flere (ur.), Kdo je uspešen v slovenskih šolah?, Digitalna knjižnica, Dissertationes 9
P. 113
Prostočasovne dejavnosti in šolska uspešnost
preživijo več časa z vrstniki.37 Prav tako pa je ugotovljena negativna poveza-
nost med šolsko uspešnostjo in druženjem z vrstniki pričakovana, če vemo,
da slednje spada v treh prej omenjenih dihomitizacijah vselej na neugoden
pol (gre za izvenšolsko, neakademsko in neorganizirano dejavnost).
Zdi se, da strukturirane prostočasovne aktivnosti nudijo kontekst za po-
zitiven razvoj, predvsem posameznikove iniciative oz. notranje spodbude.38
Pri njih namreč gre za edinstveno kombinacijo intrinzične motivacije in
osredotočenja, ki je le redko prisotna v ostalih dveh tipih preživljanja časa
(čas preživet v šoli ter nestrukturirane prostočasovne aktivnosti).39 Tako
strukturirane aktivnosti lahko ugodno vplivajo na pozitiven razvoj otrok
in adolescentov, njihovo samokontrolo ter šolsko uspešnost.40
Glede na rezultate je potrebno poudariti, da pri preučevanju prosto-
časovnih dejavnostih vendarle obstaja problem ti. samoselekcije; da to-
rej učenci preživljajo prosti čas v različnih tipih dejavnost glede na njiho-
ve želje in interese, in da v tem smislu ne moremo govoriti o neposrednem
»vplivu« določenih dejavnosti na šolsko uspešnost. To še posebej velja za
znotrajšolske dejavnosti, kjer je npr. sodelovanje v matematičnem krožku
prej kot ne posledica visokega zanimanja učenca za predmet ter morda tudi
njegove že visoke povprečne ocene pri predmetu. Poleg tega je pričujoča
študija presečna (ang. cross-sectional), zaradi česar smeri vpliva oz. vzroč-
nosti ni mogoče dokazovati. Kljub naštetim omejitvam pa se glede na do-
bljene rezultate ter ugotovitve preteklih raziskav zdi, da nekatere aktivno-
sti vendarle širijo zanimanje, znanje ter kompetence mladostnikov in tako
utegnejo pozitivno vplivati na šolsko uspešnost (npr. branje, udejstvova-
nje v umetniških aktivnostih, spremljanje informativnih in izobraževal-
nih oddaj, itn.).
Omeniti velja tudi, da se prostočasovne dejavnosti v slovenskem šolskem
in izvenšolskem kontekstu razlikujejo od ameriških in zahodnoevropskih,
kjer je bila opravljena večina raziskav na temo prostočasovnih dejavnosti.
37 W. Osgood, J. Wilson, J. Bachman, P. O’Malley, L. Johnston, Routine Activities and Indivi-
dual Deviant Behavior, American Sociological Review (1996), št. 4. A. T. Vazsonyi, L. E. Picke-
ring, L. M. Belliston, D. Hessing, M. Junger, Routine Activities and Deviant Behaviors: Ame-
rican, Dutch, Hungarian, and Swiss Youth, Journal of Quantitative Criminology (2002), št. 1.
38 R. W. Larson, Toward a psychology of positive youth development, American Psychologist
(2000), št. 1.
39 Larsonova raziskava kaže, da imajo učenci pri šolskih (akademskih) dejavnostih občutek osre-
dotočenja in izziva, vendar so pretežno esktrinzično motivirani. Obratno pa velja za nestruktu-
rirane prostočasovne aktivnosti. R. W. Larson, Toward a psychology of positive youth develo-
pment, American Psychologist (2000), št. 1.
40 R. W. Larson, Toward a psychology of positive youth development, American Psychologist
(2000), št. 1.
preživijo več časa z vrstniki.37 Prav tako pa je ugotovljena negativna poveza-
nost med šolsko uspešnostjo in druženjem z vrstniki pričakovana, če vemo,
da slednje spada v treh prej omenjenih dihomitizacijah vselej na neugoden
pol (gre za izvenšolsko, neakademsko in neorganizirano dejavnost).
Zdi se, da strukturirane prostočasovne aktivnosti nudijo kontekst za po-
zitiven razvoj, predvsem posameznikove iniciative oz. notranje spodbude.38
Pri njih namreč gre za edinstveno kombinacijo intrinzične motivacije in
osredotočenja, ki je le redko prisotna v ostalih dveh tipih preživljanja časa
(čas preživet v šoli ter nestrukturirane prostočasovne aktivnosti).39 Tako
strukturirane aktivnosti lahko ugodno vplivajo na pozitiven razvoj otrok
in adolescentov, njihovo samokontrolo ter šolsko uspešnost.40
Glede na rezultate je potrebno poudariti, da pri preučevanju prosto-
časovnih dejavnostih vendarle obstaja problem ti. samoselekcije; da to-
rej učenci preživljajo prosti čas v različnih tipih dejavnost glede na njiho-
ve želje in interese, in da v tem smislu ne moremo govoriti o neposrednem
»vplivu« določenih dejavnosti na šolsko uspešnost. To še posebej velja za
znotrajšolske dejavnosti, kjer je npr. sodelovanje v matematičnem krožku
prej kot ne posledica visokega zanimanja učenca za predmet ter morda tudi
njegove že visoke povprečne ocene pri predmetu. Poleg tega je pričujoča
študija presečna (ang. cross-sectional), zaradi česar smeri vpliva oz. vzroč-
nosti ni mogoče dokazovati. Kljub naštetim omejitvam pa se glede na do-
bljene rezultate ter ugotovitve preteklih raziskav zdi, da nekatere aktivno-
sti vendarle širijo zanimanje, znanje ter kompetence mladostnikov in tako
utegnejo pozitivno vplivati na šolsko uspešnost (npr. branje, udejstvova-
nje v umetniških aktivnostih, spremljanje informativnih in izobraževal-
nih oddaj, itn.).
Omeniti velja tudi, da se prostočasovne dejavnosti v slovenskem šolskem
in izvenšolskem kontekstu razlikujejo od ameriških in zahodnoevropskih,
kjer je bila opravljena večina raziskav na temo prostočasovnih dejavnosti.
37 W. Osgood, J. Wilson, J. Bachman, P. O’Malley, L. Johnston, Routine Activities and Indivi-
dual Deviant Behavior, American Sociological Review (1996), št. 4. A. T. Vazsonyi, L. E. Picke-
ring, L. M. Belliston, D. Hessing, M. Junger, Routine Activities and Deviant Behaviors: Ame-
rican, Dutch, Hungarian, and Swiss Youth, Journal of Quantitative Criminology (2002), št. 1.
38 R. W. Larson, Toward a psychology of positive youth development, American Psychologist
(2000), št. 1.
39 Larsonova raziskava kaže, da imajo učenci pri šolskih (akademskih) dejavnostih občutek osre-
dotočenja in izziva, vendar so pretežno esktrinzično motivirani. Obratno pa velja za nestruktu-
rirane prostočasovne aktivnosti. R. W. Larson, Toward a psychology of positive youth develo-
pment, American Psychologist (2000), št. 1.
40 R. W. Larson, Toward a psychology of positive youth development, American Psychologist
(2000), št. 1.
