Page 118 - Sergej Flere (ur.), Kdo je uspešen v slovenskih šolah?, Digitalna knjižnica, Dissertationes 9

 Kdo je uspešen v slovenskih šolah?
la, ki sestoji iz petih postavk: izobrazbe vsakega od staršev, pogostosti obi-
skovanja razstav in gledališča, pogostosti branja ter ukvarjanja z umetniški-
mi dejavnostmi. Tipa naselja nismo vključevali, ker za Slovenijo urbano-ru-
ralna tipologija ni značilna, saj gre v Sloveniji za t.i. ‘urbani primanjkljaj’.17
Takšna mera vključuje tako starševski kot otroški kulturni kapital, Aschaf-
fenburg in Maas pa sklepata, da ‘dodajanje /starševskega kulturnega kapita-
la/ pomembno prispeva k prileganju modela kulturnega kapitala’ (1997).18
Lestvica je bila zmerno interno konsistentna (C. Alpha = 0,59).
Slika 25: Dijaški/otroški kulturni kapital po kvartilih in šolska uspešnost

Drugič, kulturni kapital bomo ločeno opazovali tudi kot otroški/dijaški
kulturni kapital; v mero bomo vključili naslednje dejavnosti: kulturne ob-
šolske dejavnosti, raziskovalne obšolske dejavnostmi, druge aktivnosti, ki
jih organizira šola, ukvarjanje z umetnostjo, obiskovanje gledališča in raz-
stav ter branje knjig (C. Alfa = 0,72).

Izhodiščni rezultat je, da je kulturni kapital povezan s šolsko uspešno-
stjo (r = 0,49; p < 0,01), enako velja tudi za dijaški kulturni kapital (r =
0,40; p < 0,01). Oba rezultata kažeta na izjemno visoko povezanost s šolsko
uspešnostjo. Na ameriških vzorcih je DiMaggio ugotovil različnost delo-

17 D. Kos, Neurbana nacija, v: I. Čerpes, M. Dešman (ur.), O urbanizmu: Kaj se dogaja s sodob-
nim mestom?, Krtina, Ljubljana 2007.
18 K. Aschaffenburg, I. Maas, Cultural and educational careers: The dynamics of social repro-
duction, American Sociological Review (1997), št. 4.