Page 105 - Sergej Flere (ur.), Kdo je uspešen v slovenskih šolah?, Digitalna knjižnica, Dissertationes 9
P. 105
Prostočasovne dejavnosti in šolska uspešnost
ganiziranimi dejavnostmi pod nadzorom odrasle osebe, pogosto z name-
nom doseganja instrumentalnih ciljev, ter pasivnimi, nestrukturirani-
mi dejavnostmi, kjer učenci ne stremijo k doseganju instrumentalnih ci-
ljev (npr. druženje z vrstniki, gledanje televizije, poslušanje glasbe). Razi-
skave tudi za izvenšolske dejavnosti kažejo na pozitivno povezanost s šol-
sko uspešnostjo,14 vendar pa povezanost vendarle ni vselej tako enoznačna.
Raziskave namreč kažejo tudi na negativno povezanost med nekaterimi
nestrukturiranimi dejavnostmi in šolsko uspešnostjo,15 zaradi česar Gil-
man16 poziva k nadaljnjim raziskavam o vplivu izvenšolskih strukturira-
nih aktivnosti ter razjasnitvi vpliva le teh.
Obstaja več razlag zakaj rezultati za izvenšolske nestrukturirane dejav-
nosti niso vselej enoznačni oz. zakaj povezanost med omenjenimi dejav-
nostmi in šolsko uspešnostjo ni vselej pozitivna. Na eni strani se pojavlja
razlaga ničelne vsote (ang. zero-sum), ki pravi, da vsakršno preživljanje časa
v neorganiziranih, nestrukturiranih dejavnostih pomeni izpodrivanje in
manj posvečanja akademskim, strukturiranim dejavnostim, kar posledič-
no vpliva na slabšo učno uspešnost.17 Na drugi strani pa teorija posamezni-
kovega razvoja pravi, da lahko imajo tudi neakademske ter nestrukturira-
ne dejavnosti pozitiven vpliv, saj skozi njih mladostniki izražajo in nadgra-
jujejo lastne talente in interese. V tej luči Larson in Verma vidita različne
kontekste, kjer potekajo prostočasovne dejavnosti mladih, kot »izkustve-
ne niše«, ki utegnejo mladostniku ponujati učno okolje s specifičnimi pra-
vili, scenariji in motivacijskimi izkušnjami.18 Čas, preživet v samostojno iz-
branih dejavnostih, ima lahko pomemben prispevek k razvoju adolescen-
14 J. L. Mahoney, School extracurricular activity participation as a moderator in the develo-
pment of antisocial patterns, Child Development (2000), št. 1. Ugotovljeni pozitivni učinki so
sicer manjši meri kot to velja za znotrajšolske dejavnosti.
15 H. Cooper, J. C. Valentine, B. Nye, J. Lindsay, Relationships Between Five After-School Acti-
vities and Academic Achievement, Journal of Educational Psychology (1999), št. 2. S. B. Gerber,
Extracurricular Activities and Academic Achievement, Journal of Research and Development in
Education (1996), št. 1. W. Jordan, S. Murray Nettles, How students invest their time outside of
school: Effects on school-related outcomes, Social Psychology of Education (1999), št. 4. J. L. Ma-
honey, School extracurricular activity participation as a moderator in the development of anti-
social patterns, Child Development (2000), št. 1.
16 R. Gilman, J. Meyers, L. Perez, Structured extracurricular activities among adolescents: Fin-
dings and implications for school psychologists, Psychology in the Schools (2004), št. 1.
17 W. G. Camp, Participation in Student Activities and Achievement: A Covariance Structural
Analysis, Journal of Educational Research (1990), št. 5. J. S. Coleman, The adolescent society, Free
Press of Glencoe, New York 1961. H. W. Marsh, Extracurricular Activities: Beneficial Exten-
sion of the Traditional Curriculum or Subversion of Academic Goals?, Journal of Educational
Psychology (1992), št. 4.
18 R. W. Larson, S. Verma, How children and adolescents spend time across the world? Work,
play, and developmental opportunities, Psychological Bulletin (1999), št. 6.
ganiziranimi dejavnostmi pod nadzorom odrasle osebe, pogosto z name-
nom doseganja instrumentalnih ciljev, ter pasivnimi, nestrukturirani-
mi dejavnostmi, kjer učenci ne stremijo k doseganju instrumentalnih ci-
ljev (npr. druženje z vrstniki, gledanje televizije, poslušanje glasbe). Razi-
skave tudi za izvenšolske dejavnosti kažejo na pozitivno povezanost s šol-
sko uspešnostjo,14 vendar pa povezanost vendarle ni vselej tako enoznačna.
Raziskave namreč kažejo tudi na negativno povezanost med nekaterimi
nestrukturiranimi dejavnostmi in šolsko uspešnostjo,15 zaradi česar Gil-
man16 poziva k nadaljnjim raziskavam o vplivu izvenšolskih strukturira-
nih aktivnosti ter razjasnitvi vpliva le teh.
Obstaja več razlag zakaj rezultati za izvenšolske nestrukturirane dejav-
nosti niso vselej enoznačni oz. zakaj povezanost med omenjenimi dejav-
nostmi in šolsko uspešnostjo ni vselej pozitivna. Na eni strani se pojavlja
razlaga ničelne vsote (ang. zero-sum), ki pravi, da vsakršno preživljanje časa
v neorganiziranih, nestrukturiranih dejavnostih pomeni izpodrivanje in
manj posvečanja akademskim, strukturiranim dejavnostim, kar posledič-
no vpliva na slabšo učno uspešnost.17 Na drugi strani pa teorija posamezni-
kovega razvoja pravi, da lahko imajo tudi neakademske ter nestrukturira-
ne dejavnosti pozitiven vpliv, saj skozi njih mladostniki izražajo in nadgra-
jujejo lastne talente in interese. V tej luči Larson in Verma vidita različne
kontekste, kjer potekajo prostočasovne dejavnosti mladih, kot »izkustve-
ne niše«, ki utegnejo mladostniku ponujati učno okolje s specifičnimi pra-
vili, scenariji in motivacijskimi izkušnjami.18 Čas, preživet v samostojno iz-
branih dejavnostih, ima lahko pomemben prispevek k razvoju adolescen-
14 J. L. Mahoney, School extracurricular activity participation as a moderator in the develo-
pment of antisocial patterns, Child Development (2000), št. 1. Ugotovljeni pozitivni učinki so
sicer manjši meri kot to velja za znotrajšolske dejavnosti.
15 H. Cooper, J. C. Valentine, B. Nye, J. Lindsay, Relationships Between Five After-School Acti-
vities and Academic Achievement, Journal of Educational Psychology (1999), št. 2. S. B. Gerber,
Extracurricular Activities and Academic Achievement, Journal of Research and Development in
Education (1996), št. 1. W. Jordan, S. Murray Nettles, How students invest their time outside of
school: Effects on school-related outcomes, Social Psychology of Education (1999), št. 4. J. L. Ma-
honey, School extracurricular activity participation as a moderator in the development of anti-
social patterns, Child Development (2000), št. 1.
16 R. Gilman, J. Meyers, L. Perez, Structured extracurricular activities among adolescents: Fin-
dings and implications for school psychologists, Psychology in the Schools (2004), št. 1.
17 W. G. Camp, Participation in Student Activities and Achievement: A Covariance Structural
Analysis, Journal of Educational Research (1990), št. 5. J. S. Coleman, The adolescent society, Free
Press of Glencoe, New York 1961. H. W. Marsh, Extracurricular Activities: Beneficial Exten-
sion of the Traditional Curriculum or Subversion of Academic Goals?, Journal of Educational
Psychology (1992), št. 4.
18 R. W. Larson, S. Verma, How children and adolescents spend time across the world? Work,
play, and developmental opportunities, Psychological Bulletin (1999), št. 6.
