Page 106 - Sergej Flere (ur.), Kdo je uspešen v slovenskih šolah?, Digitalna knjižnica, Dissertationes 9
P. 106
Kdo je uspešen v slovenskih šolah?
ta; skozi njih gradi lastne kompetence ter spoznava nove družbene vloge.19
Nekatere takšne dejavnosti lahko pri mladih npr. pozitivno vplivajo tudi
na zmanjšano doživljanje stresa.20
Eden izmed možnih vzrokov za neenoznačne rezultate utegne biti tudi
kategorizacija aktivnosti. Medtem ko se nekatere študije osredotočajo le
na eno ali ozko skupino dejavnosti, drugi avtorji kategorizirajo dejavno-
sti ad hoc. Vendar Feldman in Matjasko poudarjata, da se mladostnik po-
navadi ukvarja z večjim številom aktivnosti,21 skladno s tem pa Ben-Arieh
in Ofir pozivata, da je potrebno preučevati celoto prostočasovnih dejavno-
stih.22 Dodajamo, da je namesto arbitrarne oz. ad hoc razdelitve,23 bolj smo-
trno preučiti, katerih dejavnosti se posamezniki udeležujejo hkrati, ne gle-
de na formalno kategorizacijo, nato pa preučiti vpliv tako nastalih sklo-
pov aktivnosti. Iz tega razloga bomo prostočasovne aktivnosti najprej ana-
lizirali s eksplorativno faktorsko analizo, ki bo nakazala sklope dejavnosti.
Ugotavljali bomo, katere aktivnosti učenci praviloma izvajajo skupaj oz.
v kombinaciji.24 Tako bomo preučili kumulativni učinek dejavnosti glede
na dejansko stopnjo izvajanja, medtem ko se na prvi način utegnejo pozi-
tivni in negativni vplivi izničiti. Nastale kategorije bomo nato interpreti-
rali s stališča kategorizacije dejavnosti na tri vidike dihotomizacije dejav-
nosti (znotrajšolske/izvenšolske, akademske/neakademske, strukturirane/
nestrukturirane).25
Poleg omenjene nekonsistentnosti pri kategorizaciji, se mnoge študije
osredotočajo le na interesne dejavnosti v okviru šole,26 ne pa tudi na ostale
19 J. S. Eccles, The development of children ages 6 to 14, Future of Children (1999), št. 2.
20 J. M. Kozar, S. B. Marcketti, M. B. Gregoire, How Textiles and Clothing Students Spend
Their Time and the Stressors They Reportedly Experience, Family and Consumer Sciences Rese-
arch Journal (2006), št. 1.
21 A. Feldman, J. Matjasko, The Role of School-Based Extracurricular Activities in Adolescent
Development: A Comprehensive Review and Future Directions, Review of Educational Resear-
ch (2005), št. 2.
22 A. Ben-Arieh, A. Ofir, Opinion, Dialogue, Review: Time for (More) Time-Use Studies: Stu-
dying the Daily Activities of Children, Childhood (2002), št. 2.
23 J. Newman, T. Bidjerano, A. A. Ozdogru, C. C. Kao, C. Ozkose-Biyik, J. J. Johnson, What do
they usually do after school? A comparative analysis of fourth-grade children in Bulgaria, Tai-
wan, and the United States, Journal of Early Adolescence (2007), št. 4.
24 J. E. Jacobs, M. K. Vernon, J. S. Eccles, Relations between social self-perceptions, time use, and
prosocial or problem behaviors during adolescence, Journal of Adolescent Research (2004), št. 1.
Z. Yin, D. S. Katims, J. T. Zapata, Participation in Leisure Activities and Involvement in De-
linquency by Mexican American Adolescents, Hispanic Journal of Behavioral Sciences (1999), št. 2.
25 J. B. Schreiber, E. A. Chambers, After-school pursuits, ethnicity, and achievement for 8th-and
10th-grade students, Journal of Educational Research (2002), št. 2.
26 B. A. Broh, Linking extracurricular programming to academic achievement: Who benefits and
why?, Sociology of Education (2002), št. 1. J. Fredricks, J. Eccles, Participation in Extracurricu-
ta; skozi njih gradi lastne kompetence ter spoznava nove družbene vloge.19
Nekatere takšne dejavnosti lahko pri mladih npr. pozitivno vplivajo tudi
na zmanjšano doživljanje stresa.20
Eden izmed možnih vzrokov za neenoznačne rezultate utegne biti tudi
kategorizacija aktivnosti. Medtem ko se nekatere študije osredotočajo le
na eno ali ozko skupino dejavnosti, drugi avtorji kategorizirajo dejavno-
sti ad hoc. Vendar Feldman in Matjasko poudarjata, da se mladostnik po-
navadi ukvarja z večjim številom aktivnosti,21 skladno s tem pa Ben-Arieh
in Ofir pozivata, da je potrebno preučevati celoto prostočasovnih dejavno-
stih.22 Dodajamo, da je namesto arbitrarne oz. ad hoc razdelitve,23 bolj smo-
trno preučiti, katerih dejavnosti se posamezniki udeležujejo hkrati, ne gle-
de na formalno kategorizacijo, nato pa preučiti vpliv tako nastalih sklo-
pov aktivnosti. Iz tega razloga bomo prostočasovne aktivnosti najprej ana-
lizirali s eksplorativno faktorsko analizo, ki bo nakazala sklope dejavnosti.
Ugotavljali bomo, katere aktivnosti učenci praviloma izvajajo skupaj oz.
v kombinaciji.24 Tako bomo preučili kumulativni učinek dejavnosti glede
na dejansko stopnjo izvajanja, medtem ko se na prvi način utegnejo pozi-
tivni in negativni vplivi izničiti. Nastale kategorije bomo nato interpreti-
rali s stališča kategorizacije dejavnosti na tri vidike dihotomizacije dejav-
nosti (znotrajšolske/izvenšolske, akademske/neakademske, strukturirane/
nestrukturirane).25
Poleg omenjene nekonsistentnosti pri kategorizaciji, se mnoge študije
osredotočajo le na interesne dejavnosti v okviru šole,26 ne pa tudi na ostale
19 J. S. Eccles, The development of children ages 6 to 14, Future of Children (1999), št. 2.
20 J. M. Kozar, S. B. Marcketti, M. B. Gregoire, How Textiles and Clothing Students Spend
Their Time and the Stressors They Reportedly Experience, Family and Consumer Sciences Rese-
arch Journal (2006), št. 1.
21 A. Feldman, J. Matjasko, The Role of School-Based Extracurricular Activities in Adolescent
Development: A Comprehensive Review and Future Directions, Review of Educational Resear-
ch (2005), št. 2.
22 A. Ben-Arieh, A. Ofir, Opinion, Dialogue, Review: Time for (More) Time-Use Studies: Stu-
dying the Daily Activities of Children, Childhood (2002), št. 2.
23 J. Newman, T. Bidjerano, A. A. Ozdogru, C. C. Kao, C. Ozkose-Biyik, J. J. Johnson, What do
they usually do after school? A comparative analysis of fourth-grade children in Bulgaria, Tai-
wan, and the United States, Journal of Early Adolescence (2007), št. 4.
24 J. E. Jacobs, M. K. Vernon, J. S. Eccles, Relations between social self-perceptions, time use, and
prosocial or problem behaviors during adolescence, Journal of Adolescent Research (2004), št. 1.
Z. Yin, D. S. Katims, J. T. Zapata, Participation in Leisure Activities and Involvement in De-
linquency by Mexican American Adolescents, Hispanic Journal of Behavioral Sciences (1999), št. 2.
25 J. B. Schreiber, E. A. Chambers, After-school pursuits, ethnicity, and achievement for 8th-and
10th-grade students, Journal of Educational Research (2002), št. 2.
26 B. A. Broh, Linking extracurricular programming to academic achievement: Who benefits and
why?, Sociology of Education (2002), št. 1. J. Fredricks, J. Eccles, Participation in Extracurricu-
