Page 122 - Igor Ž. Žagar, Jezikanja. Druga, jubilejno-pomladanska izdaja. Digitalna knjižnica, Documenta 1
P. 122
drugimi pritiklinami slovenske novodržavnosti; če pa ste
na vprašanje odgovorili z ne, ste brez dvoma tisti pravi Slo-
venec, odlaševalec, zavlačevalec in obotavljač, ki se stvarem
ogiba dokler se le da, vsekakor pa do trenutka, ko jih izku-
si na svoji koži. Kot taki ste se, namesto na slovensko zasta-
vo, bržčas prednaročili na knjigo Sto osamosvojitvenih dni,
zaenkrat zadnjo iz serije samoosvajalskih epopej Slovenstva,
ki ima za pravega Slovenca posebno vrednost.
Če so namreč poprejšnje tiskarije o vojni v Sloveniji s sli-
kami in besedo le obujale spomine na herojske čase, ki smo
jih vsi preživeli – tudi in predvsem skozi televizijsko-radij-
sko-časopisna poročila –, potem vam Sto osamosvojitvenih
dni obljublja več, namreč neposredno doživetje tistega, kar
je do teh televizijsko-radijsko-časopisnih poročil sploh pri-
peljalo. Medijska poročila in slike, ki jih ponujajo knjige o
vojni v Sloveniji, omogočajo le vpogled v zgornjo plast, v vi-
dez boja za osamosvojitev Slovenije, ki so ga bili večinoma
drugi, povprečen Slovenec pa je v njem sodeloval le s posre-
dovanjem televizijskega ekrana in časopisne strani; Sto osa-
mosvojitvenih dni pa ga z vpogledom v zakulisje osamosva-
janja, v skrite informacije in tajne sestanke, vrača nazaj, pred
slike, ki so že postale del nacionalne zgodovine in v tkivo, ki
je do njih sploh pripeljalo. Sto osamosvojitvenih dni sloven-
sko osamosvojitev, po 26. juniju in po brionski deklaraciji,
s tem znova odlaga, osamosvojitev prevaja v osamosvajanje,
s tem proces znova postavlja na začetek, in nekako preverja
vztrajnost narodnega značaja Slovencev.
Če naj se vrnemo na uvodno vprašanje: tisti, ki, tako ali
drugače, kupuje knjige, bo tudi Sto osamosvojitvenih dni ku-
pil iz nekakšne inercije, ako pa bo knjigo kupil tudi tisti, ki
knjig sicer ne kupuje, bo to prava zmaga Slovenstva in ponov-
na potrditev neupogljivosti slovenskega narodnega značaja.
Lahko noč!
na vprašanje odgovorili z ne, ste brez dvoma tisti pravi Slo-
venec, odlaševalec, zavlačevalec in obotavljač, ki se stvarem
ogiba dokler se le da, vsekakor pa do trenutka, ko jih izku-
si na svoji koži. Kot taki ste se, namesto na slovensko zasta-
vo, bržčas prednaročili na knjigo Sto osamosvojitvenih dni,
zaenkrat zadnjo iz serije samoosvajalskih epopej Slovenstva,
ki ima za pravega Slovenca posebno vrednost.
Če so namreč poprejšnje tiskarije o vojni v Sloveniji s sli-
kami in besedo le obujale spomine na herojske čase, ki smo
jih vsi preživeli – tudi in predvsem skozi televizijsko-radij-
sko-časopisna poročila –, potem vam Sto osamosvojitvenih
dni obljublja več, namreč neposredno doživetje tistega, kar
je do teh televizijsko-radijsko-časopisnih poročil sploh pri-
peljalo. Medijska poročila in slike, ki jih ponujajo knjige o
vojni v Sloveniji, omogočajo le vpogled v zgornjo plast, v vi-
dez boja za osamosvojitev Slovenije, ki so ga bili večinoma
drugi, povprečen Slovenec pa je v njem sodeloval le s posre-
dovanjem televizijskega ekrana in časopisne strani; Sto osa-
mosvojitvenih dni pa ga z vpogledom v zakulisje osamosva-
janja, v skrite informacije in tajne sestanke, vrača nazaj, pred
slike, ki so že postale del nacionalne zgodovine in v tkivo, ki
je do njih sploh pripeljalo. Sto osamosvojitvenih dni sloven-
sko osamosvojitev, po 26. juniju in po brionski deklaraciji,
s tem znova odlaga, osamosvojitev prevaja v osamosvajanje,
s tem proces znova postavlja na začetek, in nekako preverja
vztrajnost narodnega značaja Slovencev.
Če naj se vrnemo na uvodno vprašanje: tisti, ki, tako ali
drugače, kupuje knjige, bo tudi Sto osamosvojitvenih dni ku-
pil iz nekakšne inercije, ako pa bo knjigo kupil tudi tisti, ki
knjig sicer ne kupuje, bo to prava zmaga Slovenstva in ponov-
na potrditev neupogljivosti slovenskega narodnega značaja.
Lahko noč!
