Page 117 - Igor Ž. Žagar, Jezikanja. Druga, jubilejno-pomladanska izdaja. Digitalna knjižnica, Documenta 1
P. 117
azumevanje
in nerazumljivost
Studio Ljubljana
18. VII. 1991
Dober večer!
Danes bomo, oddaji o Celju primerno, pokramljali ob lončku celjskega jogurta, in si-
cer o nerazumljivosti. Za začetek bomo ločili med nerazumljivostjo in nerazumevanjem,
pojmoma, ki nikakor nista sinonimna. Če poslušalec pravi, da mu je nekaj nerazumljivo,
želi že s samo izbiro besede povedati, da je vzrok nerazumljivosti na strani tistega, ki go-
vori. Če pa pravi, da ne razume, s tem samokritično priznava, da je vzrok nerazumevanja
na njegovi, poslušalčevi strani. Razlikovanje med nerazumljivostjo in nerazumevanjem v
grobem podvaja na pol ljudsko razlikovanje med poslušanjem z ušesi in poslušanjem z gla-
vo: če cenjena poslušaIka oz. poslušalec posluša le z ušesi, je na kar najboljši poti, da ji oz.
mu bodo stvari nerazumljive, če pa posluša tudi z glavo, utegne kdaj pa kdaj samokritično
ugotoviti, da stvari sicer niso nerazumljive, jih pa (kljub temu) ne razume.
Bolj neprijetni so seveda primeri, kjer v začetku ni povsem jasno, ali gre za nerazume-
vanje ali za nerazumljivost. V večjem slovenskem tedniku smo prejšnji teden tako lahko
prebrali naslednjo trditev: V nasprotju s sovjetskimi enotami v nekdanji Vzhodni Nemči-
ji, kjer je zelo malo častnikov zahtevalo politični azil, je velik del od 4000 oficirjev JNA ter
njihovih družinskih članov, zaradi mešanih zakonov veliko bolj integriran v okolje in želi-
jo ostati v Sloveniji.
Preden trditev razglasimo za nerazumljivo, se moramo potruditi z njenim razumeva-
njem: denimo, da avtorju lahko verjamemo, da je, v nasprotju s sovjetskimi enotami v
Vzhodni Nemčiji, velik del oficirjev JNA v Sloveniji veliko bolj(e) integriran v okolje. Za-
plete se pri interpretaciji vrinjenega stavka o majhnem številu sovjetskih častnikov, ki so
zahtevali politični azil: ni namreč jasno, ali so politični azil zahtevali zato, ker so bili sla-
in nerazumljivost
Studio Ljubljana
18. VII. 1991
Dober večer!
Danes bomo, oddaji o Celju primerno, pokramljali ob lončku celjskega jogurta, in si-
cer o nerazumljivosti. Za začetek bomo ločili med nerazumljivostjo in nerazumevanjem,
pojmoma, ki nikakor nista sinonimna. Če poslušalec pravi, da mu je nekaj nerazumljivo,
želi že s samo izbiro besede povedati, da je vzrok nerazumljivosti na strani tistega, ki go-
vori. Če pa pravi, da ne razume, s tem samokritično priznava, da je vzrok nerazumevanja
na njegovi, poslušalčevi strani. Razlikovanje med nerazumljivostjo in nerazumevanjem v
grobem podvaja na pol ljudsko razlikovanje med poslušanjem z ušesi in poslušanjem z gla-
vo: če cenjena poslušaIka oz. poslušalec posluša le z ušesi, je na kar najboljši poti, da ji oz.
mu bodo stvari nerazumljive, če pa posluša tudi z glavo, utegne kdaj pa kdaj samokritično
ugotoviti, da stvari sicer niso nerazumljive, jih pa (kljub temu) ne razume.
Bolj neprijetni so seveda primeri, kjer v začetku ni povsem jasno, ali gre za nerazume-
vanje ali za nerazumljivost. V večjem slovenskem tedniku smo prejšnji teden tako lahko
prebrali naslednjo trditev: V nasprotju s sovjetskimi enotami v nekdanji Vzhodni Nemči-
ji, kjer je zelo malo častnikov zahtevalo politični azil, je velik del od 4000 oficirjev JNA ter
njihovih družinskih članov, zaradi mešanih zakonov veliko bolj integriran v okolje in želi-
jo ostati v Sloveniji.
Preden trditev razglasimo za nerazumljivo, se moramo potruditi z njenim razumeva-
njem: denimo, da avtorju lahko verjamemo, da je, v nasprotju s sovjetskimi enotami v
Vzhodni Nemčiji, velik del oficirjev JNA v Sloveniji veliko bolj(e) integriran v okolje. Za-
plete se pri interpretaciji vrinjenega stavka o majhnem številu sovjetskih častnikov, ki so
zahtevali politični azil: ni namreč jasno, ali so politični azil zahtevali zato, ker so bili sla-
