Page 125 - Igor Ž. Žagar, Jezikanja. Druga, jubilejno-pomladanska izdaja. Digitalna knjižnica, Documenta 1
P. 125
na vejic
Studio Ljubljana
3. X. 1991
Dober večer!
Če se vam zdi, da na Hrvaškem, očitno, divja vojna, potem to seveda še ne pomeni nuj-
no, da na Hrvaškem očitno divja vojna. In če se vam zdi, da je tudi Slovenija očitno doži-
vela vojno, potem je seveda še toliko verjetneje, da je Slovenija, očitno, doživela vojno. Na
kratko: če je nekaj, očitno, tako, potem to še nikakor ne pomeni, da je očitno tako.
Razlika med dvema očitnostima je le navidezno enaka razliki med premolkom in nje-
govim izostankom; tisto, kar ju dejansko ločuje, je namreč natanko tisto, kar ločuje ve-
dnost od le-mnenja oz. verjetja. Seveda pa moramo, preden nadaljujemo z globokoumi-
jenjem, sploh dokazati, da gre za dve očitnosti, in to ne dve očitnosti, ki bi bili le pojavni
obliki ene same samcate očitnosti, temveč za dve različni vrsti očitnosti. Počastimo izteka-
joči se moratorij in za primer vzemimo časopisno poročilo o incidentu, ki se je pred sla-
bim mesecem zgodil na mejni kontrolni točki pri Metliki. Tik nad zgradbo mejne kon-
trolne točke sta tedaj v zraku obstala dva helikopterja JLA, vojaki v njih pa so orožje na-
merili proti miličnikom v zgradbi mejne kontrolne točke. Streljali niso, po nekaj minutah
pa so odleteli naprej na Hrvaško.
Tako bi se lahko glasila najosnovnejša, najbolj nevtralna in vrednostno najmanj opre-
deljena različica spornega dogodka. Vendar pa novinar Dela dogodek kometira takole: ker
vojakom ni uspelo povzročiti vznemirjenja, kar so očitno želeli, so se po petih minutah na-
veličali provociranja in očitno razočarani odleteli naprej na Hrvaško.
Sodeč po načinu uporabe prislova »očitno«, je za novinarja stvar nesporna in nedvo-
umna, kar z drugimi besedami povedano pomeni, da ne dopušča alternative: vojaki so
očitno želeli provocirati in očitno razočarani so odleteli naprej na Hrvaško. Temu bi se, v
Studio Ljubljana
3. X. 1991
Dober večer!
Če se vam zdi, da na Hrvaškem, očitno, divja vojna, potem to seveda še ne pomeni nuj-
no, da na Hrvaškem očitno divja vojna. In če se vam zdi, da je tudi Slovenija očitno doži-
vela vojno, potem je seveda še toliko verjetneje, da je Slovenija, očitno, doživela vojno. Na
kratko: če je nekaj, očitno, tako, potem to še nikakor ne pomeni, da je očitno tako.
Razlika med dvema očitnostima je le navidezno enaka razliki med premolkom in nje-
govim izostankom; tisto, kar ju dejansko ločuje, je namreč natanko tisto, kar ločuje ve-
dnost od le-mnenja oz. verjetja. Seveda pa moramo, preden nadaljujemo z globokoumi-
jenjem, sploh dokazati, da gre za dve očitnosti, in to ne dve očitnosti, ki bi bili le pojavni
obliki ene same samcate očitnosti, temveč za dve različni vrsti očitnosti. Počastimo izteka-
joči se moratorij in za primer vzemimo časopisno poročilo o incidentu, ki se je pred sla-
bim mesecem zgodil na mejni kontrolni točki pri Metliki. Tik nad zgradbo mejne kon-
trolne točke sta tedaj v zraku obstala dva helikopterja JLA, vojaki v njih pa so orožje na-
merili proti miličnikom v zgradbi mejne kontrolne točke. Streljali niso, po nekaj minutah
pa so odleteli naprej na Hrvaško.
Tako bi se lahko glasila najosnovnejša, najbolj nevtralna in vrednostno najmanj opre-
deljena različica spornega dogodka. Vendar pa novinar Dela dogodek kometira takole: ker
vojakom ni uspelo povzročiti vznemirjenja, kar so očitno želeli, so se po petih minutah na-
veličali provociranja in očitno razočarani odleteli naprej na Hrvaško.
Sodeč po načinu uporabe prislova »očitno«, je za novinarja stvar nesporna in nedvo-
umna, kar z drugimi besedami povedano pomeni, da ne dopušča alternative: vojaki so
očitno želeli provocirati in očitno razočarani so odleteli naprej na Hrvaško. Temu bi se, v
