Page 123 - Igor Ž. Žagar, Jezikanja. Druga, jubilejno-pomladanska izdaja. Digitalna knjižnica, Documenta 1
P. 123
etarno-lingvistični
kretenizmi
Studio Ljubljana
19. IX. 1991
Dober večer!
Časi so sitni in abotni. Ako se tega kljub vsemu še niste zavedli, potem morate pač več-
krat odpreti osrednji slovenski dnevnik Delo, in kar milo se vam bo storilo ob vseh oslari-
jah, bedastočah in neslanostih, ki jih Delu uspe posneti iz slovenskega političnega življenja.
Najnovejši skupščinski hit je tako očitno žongliranje z lingvistiko. Pa ne kar tako, iz vese-
lja, temveč iz hude nuje; v sili hudič pač tudi muhe žre, in tako so se slovenski politični vel-
možje odločili, ime bodočega slovenskega denarja utemeljevati z jezikovnimi kretenizmi,
ako jim že vednosti primanjkuje.
Slovenci bržčas že vedo, da se za ime skorajšnjega slovenskega denarja potegujejo ne-
kako štirje vokabli: karant, klas, zlat in tolar. Vodja skupščinskega odbora za proračun in
javne finance pa je svoje imenoslovne preference utemeljil z naslednjim genialnim prebli-
skom: »Če primerjam ta štiri imena, se mi zdi najbolj primerno ime karant. Najprej zato,
ker ima črko »r«, to je pomembno, ker slišano daje občutek trdnosti.« Zaustavimo se na
tem mestu in pokontemplirajmo za trenutek ta argumentativni biser v vsej njegovi bleš-
čavi! Pustimo ob strani nepomembno podrobnost, da črke »r« v nobenem primeru ne
moremo slišati, temveč jo lahko le vidimo – slišimo pač glasove –, in se raje pomudimo ob
samem »racionalnem« jedru argumenta, ki pravi, da je pomembno, da bodoče denarno
ime vsebuje glas »r«, ki da daje občutek trdnosti.
Se vam ne zdi, da takšen argument že na prvi pogled šepa? Ako bi vsebnost glasu »r«
denarnemu imenu zagotavljala trdnost, bi imena denarne enote sploh ne bilo potrebno
spreminjati, saj tudi dinar vsebuje glas »r«. Pa denimo, da dinar res ne pride v poštev, ker
se je v preteklih 45-ih letih na njem nabralo preveč patine in svinjarije, pa tudi tisto, kar
kretenizmi
Studio Ljubljana
19. IX. 1991
Dober večer!
Časi so sitni in abotni. Ako se tega kljub vsemu še niste zavedli, potem morate pač več-
krat odpreti osrednji slovenski dnevnik Delo, in kar milo se vam bo storilo ob vseh oslari-
jah, bedastočah in neslanostih, ki jih Delu uspe posneti iz slovenskega političnega življenja.
Najnovejši skupščinski hit je tako očitno žongliranje z lingvistiko. Pa ne kar tako, iz vese-
lja, temveč iz hude nuje; v sili hudič pač tudi muhe žre, in tako so se slovenski politični vel-
možje odločili, ime bodočega slovenskega denarja utemeljevati z jezikovnimi kretenizmi,
ako jim že vednosti primanjkuje.
Slovenci bržčas že vedo, da se za ime skorajšnjega slovenskega denarja potegujejo ne-
kako štirje vokabli: karant, klas, zlat in tolar. Vodja skupščinskega odbora za proračun in
javne finance pa je svoje imenoslovne preference utemeljil z naslednjim genialnim prebli-
skom: »Če primerjam ta štiri imena, se mi zdi najbolj primerno ime karant. Najprej zato,
ker ima črko »r«, to je pomembno, ker slišano daje občutek trdnosti.« Zaustavimo se na
tem mestu in pokontemplirajmo za trenutek ta argumentativni biser v vsej njegovi bleš-
čavi! Pustimo ob strani nepomembno podrobnost, da črke »r« v nobenem primeru ne
moremo slišati, temveč jo lahko le vidimo – slišimo pač glasove –, in se raje pomudimo ob
samem »racionalnem« jedru argumenta, ki pravi, da je pomembno, da bodoče denarno
ime vsebuje glas »r«, ki da daje občutek trdnosti.
Se vam ne zdi, da takšen argument že na prvi pogled šepa? Ako bi vsebnost glasu »r«
denarnemu imenu zagotavljala trdnost, bi imena denarne enote sploh ne bilo potrebno
spreminjati, saj tudi dinar vsebuje glas »r«. Pa denimo, da dinar res ne pride v poštev, ker
se je v preteklih 45-ih letih na njem nabralo preveč patine in svinjarije, pa tudi tisto, kar
