Page 91 - Tatjana Vonta, Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb, Digitalna knjižnica, Dissertationes 8
P. 91
Predšolska vzgoja v izzivih sodobne družbe
čenje njegovih možganov. Današnji razvoj tehnologije je znanstveni-
kom omogočil pogled v možgane in tudi v nivoje aktivnosti, ki se doga-
jajo v možganih.49 Danes imamo znanstvene dokaze, da okolje vpliva na
možgane in da otrokov možganski razvoj ni določen in fiksiran ob roj-
stvu, na kar so v svojih teorijah opozarjali Hunt, Piaget in Vigotski. Ra-
zvoj možganov je dinamična medsebojna dejavnost med naravo (dedno-
stjo) in vzgojo (okoljem). Na možgane vplivajo nega, hrana in stimulaci-
ja, ki jih dobijo. Geni sicer igrajo pomembno vlogo v otrokovem razvo-
ju, vendar so le del te enačbe. Človekov razvoj usmerjajo dinamični od-
nosi med naravo in vzgojo.50 Prepoznavanje pomembnosti vloge otroko-
vih izkušenj v njegovem razvoju pa krepi zahtevo po zagotavljanju ustre-
znega okolja za otroke;
— otroci, ki nimajo možnosti za oblikovanje navezanosti (attachment) na
»pomembne druge« v prvih dveh letih življenja, zelo težko ali pa sploh
ne morejo premagati pomanjkanja čustvene navezanosti. Vendar se spo-
sobnost vzgajati in skrbeti za dojenčka ne razvije avtomatično. Vpraša-
nju navezanosti namenjajo strokovnjaki pozornost že več kot sedem-
deset let, saj tvori eno najpomembnejših pogojev za oblikovanje zdra-
ve osebnosti. Bowlby je navezanost definiral kot lastno notranjo moti-
viranost, različno od hranjenja in spolnosti, vendar nič manj pomemb-
no.51 Navezanost se izkazuje na ta način, da oseba kaže, da želi pridobi-
ti in obdržati bližino z osebo, na katero je navezana (največkrat sta to
mama, oče, lahko pa tudi kdo drug, ki ga otrok pozna). Večja je, če je
otrok prestrašen, bolan, utrujen. Razvoj navezanosti je najbolj kritičen v
prvih nekaj letih življenja. Doslej so dokazali tri skupine staršev, pri ka-
terih bi lahko pričakovali probleme pri razvijanju navezanosti med nji-
mi in otrokom, in sicer so to starši, ki sami niso imeli modela dobrega
starševstva, izolirani, negotovi starši, ki niso deležni sistema pomoči, in
prezaposleni starši.52
Sodelovanje predšolske institucije z družino zagotavlja razvojno konti-
nuiteto. Razvojno kontinuiteto lahko definiramo kot nepretrgano, poveza-
no celoto v razvoju. Diskontinuiteta pa se nanaša na pomanjkanje kontinu-
itete oziroma na spremembe in motnje v otrokovem razvoju. Verjetno je ne-
mogoče pričakovati, da bi v tako raznoliki družbi kot je naša lahko obliko-
vali kurikulum, ki bi zagotavljal odlično razvojno kontinuiteto za vse otro-
49 R. Shore, Rethinking the Brain: New Insights into Early Development, New York 1997.
50 N. d., 15.
51 John Bowlby, A secure base, New York 1988, 27.
52 E. H. Berger, n. d.
čenje njegovih možganov. Današnji razvoj tehnologije je znanstveni-
kom omogočil pogled v možgane in tudi v nivoje aktivnosti, ki se doga-
jajo v možganih.49 Danes imamo znanstvene dokaze, da okolje vpliva na
možgane in da otrokov možganski razvoj ni določen in fiksiran ob roj-
stvu, na kar so v svojih teorijah opozarjali Hunt, Piaget in Vigotski. Ra-
zvoj možganov je dinamična medsebojna dejavnost med naravo (dedno-
stjo) in vzgojo (okoljem). Na možgane vplivajo nega, hrana in stimulaci-
ja, ki jih dobijo. Geni sicer igrajo pomembno vlogo v otrokovem razvo-
ju, vendar so le del te enačbe. Človekov razvoj usmerjajo dinamični od-
nosi med naravo in vzgojo.50 Prepoznavanje pomembnosti vloge otroko-
vih izkušenj v njegovem razvoju pa krepi zahtevo po zagotavljanju ustre-
znega okolja za otroke;
— otroci, ki nimajo možnosti za oblikovanje navezanosti (attachment) na
»pomembne druge« v prvih dveh letih življenja, zelo težko ali pa sploh
ne morejo premagati pomanjkanja čustvene navezanosti. Vendar se spo-
sobnost vzgajati in skrbeti za dojenčka ne razvije avtomatično. Vpraša-
nju navezanosti namenjajo strokovnjaki pozornost že več kot sedem-
deset let, saj tvori eno najpomembnejših pogojev za oblikovanje zdra-
ve osebnosti. Bowlby je navezanost definiral kot lastno notranjo moti-
viranost, različno od hranjenja in spolnosti, vendar nič manj pomemb-
no.51 Navezanost se izkazuje na ta način, da oseba kaže, da želi pridobi-
ti in obdržati bližino z osebo, na katero je navezana (največkrat sta to
mama, oče, lahko pa tudi kdo drug, ki ga otrok pozna). Večja je, če je
otrok prestrašen, bolan, utrujen. Razvoj navezanosti je najbolj kritičen v
prvih nekaj letih življenja. Doslej so dokazali tri skupine staršev, pri ka-
terih bi lahko pričakovali probleme pri razvijanju navezanosti med nji-
mi in otrokom, in sicer so to starši, ki sami niso imeli modela dobrega
starševstva, izolirani, negotovi starši, ki niso deležni sistema pomoči, in
prezaposleni starši.52
Sodelovanje predšolske institucije z družino zagotavlja razvojno konti-
nuiteto. Razvojno kontinuiteto lahko definiramo kot nepretrgano, poveza-
no celoto v razvoju. Diskontinuiteta pa se nanaša na pomanjkanje kontinu-
itete oziroma na spremembe in motnje v otrokovem razvoju. Verjetno je ne-
mogoče pričakovati, da bi v tako raznoliki družbi kot je naša lahko obliko-
vali kurikulum, ki bi zagotavljal odlično razvojno kontinuiteto za vse otro-
49 R. Shore, Rethinking the Brain: New Insights into Early Development, New York 1997.
50 N. d., 15.
51 John Bowlby, A secure base, New York 1988, 27.
52 E. H. Berger, n. d.
