Page 96 - Tatjana Vonta, Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb, Digitalna knjižnica, Dissertationes 8
P. 96
Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb
— socialno učenje je najbolj pomembno,
— prednost se daje starostno mešanim skupinam,
— starši in drugi odrasli sodelujejo v programu s svojimi življenjskimi izku-
šnjami in ga bogatijo,
— otroci sodelujejo pri načrtovanju teme,
— vzgojitelji in otroci se učijo skupaj in drug od drugega,
— učenje se ne odvija le v vrtcu,
— načrtovanje procesa ni strukturirano, ampak fleksibilno, organizira se
glede na situacije v spontanih interesnih skupinah,
— ureditev prostora spodbudno vpliva na otroka,
– vrtec je življenjski prostor otrok, staršev in vzgojiteljev, odprt navznoter
in navzven.
Drugi primer odprtega kurikula, ki se je razvil v osemdestih letih prej-
šnjega stoletja, pa je znan pod imenom Regio Emilia. Razvili so ga strokov-
njaki, združeni okrog Lorisa Malaguzzia (1920–1994) v skupnosti Regio
Emilia v Italiji, kjer je skupnost začela financirati sistem predšolske vzgo-
je. Model izhaja iz Deweyevih idej (na otroka osredinjeni edukaciji), ki ga
kombinira s Piagetovim konstruktivističnim pristopom ter s socialnim
konstruktivizmom Vigotskega.58 Otroka pojmuje kot aktivnega udeležen-
ca v konstrukciji svojega znanja, pri tem pa ga vidijo v relaciji z družino in
vzgojiteljem, pri čemer so te relacije medsebojno povezane in recipročne.
Fizično okolje omogoča privlačno, estetsko prijetno in udobno okolje,
ki naj bi omogočalo učenje in odnose med otroci, med otroci in odraslimi
in med odraslimi. Prostor omogoča komunikacijo in neguje odnose. Ure-
ditev omogoča otroku, da dela sam, z vzgojiteljico ali pa v malih in v ve-
čjih skupinah. Dejavnosti omogočajo raziskovanje, odkrivanje ter reševa-
nje problemov. Otrokom ponujajo veliko možnosti izbire. Prostorska ure-
ditev omogoča srečevanja in zbiranje otrok, staršev in vzgojiteljev v osre-
dnjem prostoru blizu vhoda, ki ga imenujejo trg v skladu z arhitekturo ita-
lijanskih mest. Vrtec pa ima tudi t.i. atelje oziroma likovno delavnico. Cen-
tri aktivnosti se ponašajo z osebno noto in z družinskim vzdušjem. Pozor-
nost namenjajo tudi primerni osvetlitvi, razporeditvi ogledal in razstavlje-
nim umetniškim eksponatom.
58 Joanne Hendrick, First steps towards teaching the Reggio way, Prentice Hall 1997.
— socialno učenje je najbolj pomembno,
— prednost se daje starostno mešanim skupinam,
— starši in drugi odrasli sodelujejo v programu s svojimi življenjskimi izku-
šnjami in ga bogatijo,
— otroci sodelujejo pri načrtovanju teme,
— vzgojitelji in otroci se učijo skupaj in drug od drugega,
— učenje se ne odvija le v vrtcu,
— načrtovanje procesa ni strukturirano, ampak fleksibilno, organizira se
glede na situacije v spontanih interesnih skupinah,
— ureditev prostora spodbudno vpliva na otroka,
– vrtec je življenjski prostor otrok, staršev in vzgojiteljev, odprt navznoter
in navzven.
Drugi primer odprtega kurikula, ki se je razvil v osemdestih letih prej-
šnjega stoletja, pa je znan pod imenom Regio Emilia. Razvili so ga strokov-
njaki, združeni okrog Lorisa Malaguzzia (1920–1994) v skupnosti Regio
Emilia v Italiji, kjer je skupnost začela financirati sistem predšolske vzgo-
je. Model izhaja iz Deweyevih idej (na otroka osredinjeni edukaciji), ki ga
kombinira s Piagetovim konstruktivističnim pristopom ter s socialnim
konstruktivizmom Vigotskega.58 Otroka pojmuje kot aktivnega udeležen-
ca v konstrukciji svojega znanja, pri tem pa ga vidijo v relaciji z družino in
vzgojiteljem, pri čemer so te relacije medsebojno povezane in recipročne.
Fizično okolje omogoča privlačno, estetsko prijetno in udobno okolje,
ki naj bi omogočalo učenje in odnose med otroci, med otroci in odraslimi
in med odraslimi. Prostor omogoča komunikacijo in neguje odnose. Ure-
ditev omogoča otroku, da dela sam, z vzgojiteljico ali pa v malih in v ve-
čjih skupinah. Dejavnosti omogočajo raziskovanje, odkrivanje ter reševa-
nje problemov. Otrokom ponujajo veliko možnosti izbire. Prostorska ure-
ditev omogoča srečevanja in zbiranje otrok, staršev in vzgojiteljev v osre-
dnjem prostoru blizu vhoda, ki ga imenujejo trg v skladu z arhitekturo ita-
lijanskih mest. Vrtec pa ima tudi t.i. atelje oziroma likovno delavnico. Cen-
tri aktivnosti se ponašajo z osebno noto in z družinskim vzdušjem. Pozor-
nost namenjajo tudi primerni osvetlitvi, razporeditvi ogledal in razstavlje-
nim umetniškim eksponatom.
58 Joanne Hendrick, First steps towards teaching the Reggio way, Prentice Hall 1997.
