Page 87 - Tatjana Vonta, Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb, Digitalna knjižnica, Dissertationes 8
P. 87
Predšolska vzgoja v izzivih sodobne družbe
Opisali sta štiristopenjski spiralasti in ponavljajoči se cikel, ki se začne z
zavedanjem, se premika k raziskovanju, nato k poizvedovanju in na kon-
cu k uporabi. Ta krog se večkrat ponovi, saj v trenutku, ko določeno zna-
nje uporabimo, že razvijemo novo zavedanje o znanju, ki ga še ne obvlada-
mo. Večkrat ko ponovimo učni cikel, globlje je naše znanje ali spretnost.
4) Na učenca osredotočeno učenje poudarja pomen socialnih, emocional-
nih in intelektualnih zmožnosti pri učenju. Pomemben cilj šolanja za
vse otroke je, da bi ti postali izobraženi, odgovorni in skrbni odrasli.40
Na otroka osredotočeni pristopi naravno omogočajo, da postane izobra-
žen, ker naravno motivirajo otroka za učenje in mu pomagajo uporablja-
ti informacije v njegovem življenju. Odgovorni postanejo tako, da jim
omogočamo, da se odločajo in soodločajo o vsem, kar se tiče njih in dru-
gih. Skrbnost pa spodbujamo tako, da jim omogočamo možnosti, v ka-
terih spoznajo, da je skrb pomembna sestavina skupnosti, v kateri po-
samezniki skrbijo za druge in tudi zase. Sposobnost uravnavanja soci-
alnega in emocionalnega vidika našega življenja v sodobnem, izjemno
kompleksnem svetu, je pomemben, čeprav drugačen način »biti bistro-
umen« in je osnovna odgovornost vseh pedagogov.41 Sistematična skrb
za otrokovo socialno in emocionalno zmožnost povečuje akademske do-
sežke, zmanjšuje problematično vedenje in izboljšuje otrokove medse-
bojne odnose.42
5) Na otroka osredotočeno učenje upošteva in spoštuje izkušnje, ki so ini-
cirane in usmerjene s strani učenca. Učne izkušnje, ki naj bi omogočale
otrokom, da prevzemajo nase določene odgovornosti za svoje lastno uče-
nje, se označujejo kot samoinicirane in samokontrolirane. Kadar otrok
lahko nadaljuje idejo, ki ga zanima, dobi odgovor na vprašanje, zakaj naj
bi se nečesa učil. Ko se mu zaupa, da se lahko odloči za drugačno učno
izbiro, mu v bistvu pomagamo prevzeti kontrolo in odgovornost za svoje
lastno učenje, kar vpliva na motivacijo za učenje.43 Vzgojitelji, ki uvajajo
na otroka osredotočene pristope, upoštevajo eno glavnih idej progresiv-
ne pedagogike. Po Deweyevem mnenju je glavni namen šolanja oziroma
učenja pripraviti učence na resničnost današnjega in jutrišnjega dne.44 V
40 Association for Supervision and Curriculum Development, Promoting social and emotional
learning: guidelines for educators, Alexandria, Virginia 1997.
41 D. Goleman, n. d.
42 Association for Supervision and Curriculum Development, Promoting social and emotional
learning: guidelines for educators, Alexandria, Virginia 1997.
43 B. L. McCombs, J. S. Whisler, The learner-centered classroom and school: Strategies for increas-
ing student motivation and achievement, San Francisco 1997.
44 J. Dewey, Democracy and education, New York 1916/1985.
Opisali sta štiristopenjski spiralasti in ponavljajoči se cikel, ki se začne z
zavedanjem, se premika k raziskovanju, nato k poizvedovanju in na kon-
cu k uporabi. Ta krog se večkrat ponovi, saj v trenutku, ko določeno zna-
nje uporabimo, že razvijemo novo zavedanje o znanju, ki ga še ne obvlada-
mo. Večkrat ko ponovimo učni cikel, globlje je naše znanje ali spretnost.
4) Na učenca osredotočeno učenje poudarja pomen socialnih, emocional-
nih in intelektualnih zmožnosti pri učenju. Pomemben cilj šolanja za
vse otroke je, da bi ti postali izobraženi, odgovorni in skrbni odrasli.40
Na otroka osredotočeni pristopi naravno omogočajo, da postane izobra-
žen, ker naravno motivirajo otroka za učenje in mu pomagajo uporablja-
ti informacije v njegovem življenju. Odgovorni postanejo tako, da jim
omogočamo, da se odločajo in soodločajo o vsem, kar se tiče njih in dru-
gih. Skrbnost pa spodbujamo tako, da jim omogočamo možnosti, v ka-
terih spoznajo, da je skrb pomembna sestavina skupnosti, v kateri po-
samezniki skrbijo za druge in tudi zase. Sposobnost uravnavanja soci-
alnega in emocionalnega vidika našega življenja v sodobnem, izjemno
kompleksnem svetu, je pomemben, čeprav drugačen način »biti bistro-
umen« in je osnovna odgovornost vseh pedagogov.41 Sistematična skrb
za otrokovo socialno in emocionalno zmožnost povečuje akademske do-
sežke, zmanjšuje problematično vedenje in izboljšuje otrokove medse-
bojne odnose.42
5) Na otroka osredotočeno učenje upošteva in spoštuje izkušnje, ki so ini-
cirane in usmerjene s strani učenca. Učne izkušnje, ki naj bi omogočale
otrokom, da prevzemajo nase določene odgovornosti za svoje lastno uče-
nje, se označujejo kot samoinicirane in samokontrolirane. Kadar otrok
lahko nadaljuje idejo, ki ga zanima, dobi odgovor na vprašanje, zakaj naj
bi se nečesa učil. Ko se mu zaupa, da se lahko odloči za drugačno učno
izbiro, mu v bistvu pomagamo prevzeti kontrolo in odgovornost za svoje
lastno učenje, kar vpliva na motivacijo za učenje.43 Vzgojitelji, ki uvajajo
na otroka osredotočene pristope, upoštevajo eno glavnih idej progresiv-
ne pedagogike. Po Deweyevem mnenju je glavni namen šolanja oziroma
učenja pripraviti učence na resničnost današnjega in jutrišnjega dne.44 V
40 Association for Supervision and Curriculum Development, Promoting social and emotional
learning: guidelines for educators, Alexandria, Virginia 1997.
41 D. Goleman, n. d.
42 Association for Supervision and Curriculum Development, Promoting social and emotional
learning: guidelines for educators, Alexandria, Virginia 1997.
43 B. L. McCombs, J. S. Whisler, The learner-centered classroom and school: Strategies for increas-
ing student motivation and achievement, San Francisco 1997.
44 J. Dewey, Democracy and education, New York 1916/1985.
