Page 86 - Tatjana Vonta, Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb, Digitalna knjižnica, Dissertationes 8
P. 86
Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb
— spodbujajo aktivno učenje, ki se pojavi, če so otroci mentalno vključe-
ni v neposredno izkušnjo, ki jim bo pomagala povezati informacijo ali
spretnost, ki se jo učijo s svojim življenjem. Takšno učenje se pojavi le,
če spoštujemo otrokove ideje, modeliramo glasno razmišljanje, reševa-
nje problemov, odkrivanje problemov in razmišljanje o znanem na dru-
gačen način;
— če so otroci vključeni v načrtovanje svojega učenja, ker s tem povečamo
možnost, da bomo upoštevali njihove potrebe, želje in sposobnosti. Sku-
pno, srečujoče načrtovanje, kjer se srečajo tako otroci kot vzgojitelj s svo-
jimi cilji, predstavlja most med tem, kar se zdi otrokom smiselno in ti-
stim, kar naj bi jih naučili;
— povezujejo otrokov razvoj in vsebino določenega področja (predmeta).
Danes vemo, da je holističen pristop k učenju pogojen tudi z delovanjem
možganov, zato je potrebno v učnem procesu upoštevati vsa področja ra-
zvoja.
2) Na učenca osredotočeno učenje temelji na rezultatih proučevanja delo-
vanja možganov. Nove raziskave na področju nevrologije in kognitivnih
ved širijo naše vedenje o vlogi možganov pri učenju. Te raziskave predla-
gajo principe učenja, ki so osnovani na delovanju možganov in ki omo-
gočajo pedagogom, da otrokom pomagajo postati boljši.36 Potrjujejo pa
tudi to, kar so predšolski pedagogi že dolgo slutili: to je, da so najzgo-
dnejša leta življenja najbolj kritično obdobje za gradnjo močnih osnov
za učenje. Te raziskave tudi pojasnjujejo pomen prvih treh let življenja,
ko se oblikujejo poti ožičenja v možganih za vse življenje. To ožičenje
se oblikuje med otrokovo pozitivno stimulacijo z odraslimi, dogodki in
predmeti. Vpliva pa tudi na to, kako se otrok uči, na njegovo interakcijo
z drugimi, njegovo mnenje o sebi in o vsem, s čimer bo soočen skozi ži-
vljenje.37 Razumevanje raziskav o delovanju možganov je pomembno za
pripravo otrok, ki se bodo lahko učili spontano, neodvisno, sodelovalno,
brez prisile,38 da bi postali uspešni državljani v 21. stoletju.
3) Na učenca osredotočeno učenje je usmerjeno na vseživljenjsko učenje. Iz-
obraževalne izkušnje zadevajo otroka od njegovega rojstva do starosti.
Bredekampova in Rosegrantova39 sta konceptualizirali način učenja no-
vega znanja, spretnosti in stališč v učnem ciklu, ki ga izkusijo vsi otroci.
36 R. N. Caine, G. Caine, Education on the edge of possibility, Alexandria 1997.
37 N. d.
38 John Abbott, To be intelligent, Educational Leadership 54/6 (1997), 6–10.
39 Sue Bredekamp, Teresa Rosegrant, Reaching potentials: Appropriate curriculum and assessment
for young children, vol. 1, Washington D. C. 1993.
— spodbujajo aktivno učenje, ki se pojavi, če so otroci mentalno vključe-
ni v neposredno izkušnjo, ki jim bo pomagala povezati informacijo ali
spretnost, ki se jo učijo s svojim življenjem. Takšno učenje se pojavi le,
če spoštujemo otrokove ideje, modeliramo glasno razmišljanje, reševa-
nje problemov, odkrivanje problemov in razmišljanje o znanem na dru-
gačen način;
— če so otroci vključeni v načrtovanje svojega učenja, ker s tem povečamo
možnost, da bomo upoštevali njihove potrebe, želje in sposobnosti. Sku-
pno, srečujoče načrtovanje, kjer se srečajo tako otroci kot vzgojitelj s svo-
jimi cilji, predstavlja most med tem, kar se zdi otrokom smiselno in ti-
stim, kar naj bi jih naučili;
— povezujejo otrokov razvoj in vsebino določenega področja (predmeta).
Danes vemo, da je holističen pristop k učenju pogojen tudi z delovanjem
možganov, zato je potrebno v učnem procesu upoštevati vsa področja ra-
zvoja.
2) Na učenca osredotočeno učenje temelji na rezultatih proučevanja delo-
vanja možganov. Nove raziskave na področju nevrologije in kognitivnih
ved širijo naše vedenje o vlogi možganov pri učenju. Te raziskave predla-
gajo principe učenja, ki so osnovani na delovanju možganov in ki omo-
gočajo pedagogom, da otrokom pomagajo postati boljši.36 Potrjujejo pa
tudi to, kar so predšolski pedagogi že dolgo slutili: to je, da so najzgo-
dnejša leta življenja najbolj kritično obdobje za gradnjo močnih osnov
za učenje. Te raziskave tudi pojasnjujejo pomen prvih treh let življenja,
ko se oblikujejo poti ožičenja v možganih za vse življenje. To ožičenje
se oblikuje med otrokovo pozitivno stimulacijo z odraslimi, dogodki in
predmeti. Vpliva pa tudi na to, kako se otrok uči, na njegovo interakcijo
z drugimi, njegovo mnenje o sebi in o vsem, s čimer bo soočen skozi ži-
vljenje.37 Razumevanje raziskav o delovanju možganov je pomembno za
pripravo otrok, ki se bodo lahko učili spontano, neodvisno, sodelovalno,
brez prisile,38 da bi postali uspešni državljani v 21. stoletju.
3) Na učenca osredotočeno učenje je usmerjeno na vseživljenjsko učenje. Iz-
obraževalne izkušnje zadevajo otroka od njegovega rojstva do starosti.
Bredekampova in Rosegrantova39 sta konceptualizirali način učenja no-
vega znanja, spretnosti in stališč v učnem ciklu, ki ga izkusijo vsi otroci.
36 R. N. Caine, G. Caine, Education on the edge of possibility, Alexandria 1997.
37 N. d.
38 John Abbott, To be intelligent, Educational Leadership 54/6 (1997), 6–10.
39 Sue Bredekamp, Teresa Rosegrant, Reaching potentials: Appropriate curriculum and assessment
for young children, vol. 1, Washington D. C. 1993.
