Page 76 - Tatjana Vonta, Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb, Digitalna knjižnica, Dissertationes 8
P. 76
Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb
časa, ki je na voljo, pričakovanj, pomoči pri učenju, spreminjanje učnih
metod, okolja v oddelku, mesta izvajanja učenja, virov, ki jih uporablja-
mo, strukture skupin, reševanje problemov, kritično razmišljanje, ustre-
zni projekti, kompleksne dejavnosti, ipd.). Pri tem je nadvse pomembno
vedenje o tem, da kar predstavlja izziv za enega otroka, ni nujno tudi iz-
ziv za drugega. Zato je ustvarjanje možnosti izbire v učnem procesu izje-
mnega pomena. Tu seveda ne mislimo le na možnost izbire vsebine, am-
pak predvsem strategij, s katerimi bomo omogočili različnim otrokom
kar najboljše učenje.
— Poleg izzivov pa obogatitev predstavlja tudi povečanje povratnih infor-
macij otroku. Povratne informacije (feedback) zmanjšajo negotovost,
povečajo sposobnosti premagovanja in obvladovanja stresa. Možgani so
oblikovani tako, da delujejo na principu feedbacka. Reakcija mora biti
specifična, takojšnja, lahko pa se izvaja na različne načine (oblikovanje
kriterijev, preverjanje v odvisnosti od ciljev, ki si jih posameznik zastavi,
preverjanje s strani staršev ipd.).
— Končno naj med obogatitvenimi faktorji omenimo še branje, pisanje,
poslušanje, govorjenje, raznovrstne motorične dejavnosti, reševanje pro-
blemov (pri čemer je dokazano, da nevroni rastejo zaradi procesa reše-
vanja, ne pa zaradi rešitev – torej ne glede na to, ali otrok pride do reši-
tve ali ne), umetniške dejavnosti, obogateno fizično okolje, možnost iz-
bire ter raznolikost.
Prva leta otrokovega življenja so torej namenjena predvsem povečevanju
povezav med nevroni. Ta proces pa ni odvisen le od hrane in zdravja otro-
ka, ampak tudi od vrste interakcij, ki jih otrok razvije z ljudmi in s stvarmi
v svojem okolju. Ugotovitve na področju delovanja in razvoja možganov so
zato v zadnjem času močno okrepile zanimanje strokovne javnosti prav za
najzgodnejše obdobje otrokovega življenja, s tem pa so vplivale tudi na or-
ganizirano predšolsko vzgojo v tem obdobju ter na pogoje, ki naj bi jih v or-
ganizirani predšolski vzgoji v tem najzgodnejšem obdobju dosegli za kako-
vostno spodbujanje otrokovih potencialov. Tako zasledimo izjemno veliko
zanimanja prav za organizirano predšolsko vzgojo v prvih treh letih življenja
in poudarjanje pomena kvalitetnih pogojev življenja v tem obdobju. Seveda
pa obogateno okolje lahko vpliva na otrokov ugodnejši razvoj tudi kasneje.
Spoznanja o delovanju možganov so skupaj z drugimi spoznanji močno
spremenila pogled na to, kakšna naj bi bila organizirana predšolska vzgoja.
Še več, ta spoznanja so na nek način spremenila poglede na poslanstvo or-
ganizirane predšolske vzgoje. Ta ni več prvenstveno namenjena pripravi na
časa, ki je na voljo, pričakovanj, pomoči pri učenju, spreminjanje učnih
metod, okolja v oddelku, mesta izvajanja učenja, virov, ki jih uporablja-
mo, strukture skupin, reševanje problemov, kritično razmišljanje, ustre-
zni projekti, kompleksne dejavnosti, ipd.). Pri tem je nadvse pomembno
vedenje o tem, da kar predstavlja izziv za enega otroka, ni nujno tudi iz-
ziv za drugega. Zato je ustvarjanje možnosti izbire v učnem procesu izje-
mnega pomena. Tu seveda ne mislimo le na možnost izbire vsebine, am-
pak predvsem strategij, s katerimi bomo omogočili različnim otrokom
kar najboljše učenje.
— Poleg izzivov pa obogatitev predstavlja tudi povečanje povratnih infor-
macij otroku. Povratne informacije (feedback) zmanjšajo negotovost,
povečajo sposobnosti premagovanja in obvladovanja stresa. Možgani so
oblikovani tako, da delujejo na principu feedbacka. Reakcija mora biti
specifična, takojšnja, lahko pa se izvaja na različne načine (oblikovanje
kriterijev, preverjanje v odvisnosti od ciljev, ki si jih posameznik zastavi,
preverjanje s strani staršev ipd.).
— Končno naj med obogatitvenimi faktorji omenimo še branje, pisanje,
poslušanje, govorjenje, raznovrstne motorične dejavnosti, reševanje pro-
blemov (pri čemer je dokazano, da nevroni rastejo zaradi procesa reše-
vanja, ne pa zaradi rešitev – torej ne glede na to, ali otrok pride do reši-
tve ali ne), umetniške dejavnosti, obogateno fizično okolje, možnost iz-
bire ter raznolikost.
Prva leta otrokovega življenja so torej namenjena predvsem povečevanju
povezav med nevroni. Ta proces pa ni odvisen le od hrane in zdravja otro-
ka, ampak tudi od vrste interakcij, ki jih otrok razvije z ljudmi in s stvarmi
v svojem okolju. Ugotovitve na področju delovanja in razvoja možganov so
zato v zadnjem času močno okrepile zanimanje strokovne javnosti prav za
najzgodnejše obdobje otrokovega življenja, s tem pa so vplivale tudi na or-
ganizirano predšolsko vzgojo v tem obdobju ter na pogoje, ki naj bi jih v or-
ganizirani predšolski vzgoji v tem najzgodnejšem obdobju dosegli za kako-
vostno spodbujanje otrokovih potencialov. Tako zasledimo izjemno veliko
zanimanja prav za organizirano predšolsko vzgojo v prvih treh letih življenja
in poudarjanje pomena kvalitetnih pogojev življenja v tem obdobju. Seveda
pa obogateno okolje lahko vpliva na otrokov ugodnejši razvoj tudi kasneje.
Spoznanja o delovanju možganov so skupaj z drugimi spoznanji močno
spremenila pogled na to, kakšna naj bi bila organizirana predšolska vzgoja.
Še več, ta spoznanja so na nek način spremenila poglede na poslanstvo or-
ganizirane predšolske vzgoje. Ta ni več prvenstveno namenjena pripravi na
