Page 74 - Tatjana Vonta, Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb, Digitalna knjižnica, Dissertationes 8
P. 74
Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb
va obdobja minejo tako, da možgani ne dobijo stimulacij, za katere so pripra-
vljeni, se možnosti za različne vrste učenja lahko bistveno zmanjšajo.
Prilagodljivost možganov hkrati pomeni, da obstajajo obdobja, ko ima-
jo negativne izkušnje ali odsotnost primernih stimulacij bolj verjetno resne
in trajne posledice. Tako ugotavljajo, da ima lahko materina depresija med
šestim in osmim mesecem otrokove starosti hude posledice za otrokov ra-
zvoj. Nikotin, alkohol, kokain prav tako trajno vplivajo na otrokov razvoj.
Izpostavljenost travmatičnim dogodkom vpliva na stopnjo anksioznosti,
depresijo, navezanost na druge. Veliko teh faktorjev ponavadi nastopa na-
enkrat in skupaj, velikokrat pa so povezani tudi z revščino, tako da je krog
vseh faktorjev zelo težko analizirati.
5) Dokazana je učinkovitost preventive in zgodnje intervencije. Vse več
študij dokazuje, da intenzivna, dobro oblikovana, časovno usklajena in-
tervencija lahko izboljša možnosti za uspeh in kakovost življenja za ve-
liko otrok, ki jih opredeljujemo kot otroke s posebnimi potrebami. In-
tervencijski programi pa lahko pomagajo tudi otrokom iz okolja z niž-
jo formalno izobrazbo. Videti je, da je vpliv intervencijskih programov
daljnosežen, posebej če se nadaljuje tudi tekom osnovnega šolanja. Če-
prav ni nikoli prepozno za intervencijo, da bi izboljšali kakovost otro-
kovega življenja, ima zgodnja intervencija najbolj pomembne učinke na
otrokov razvoj in učenje.
6) Vzgoja, nega in učenje v predšolskih letih imajo odločilen in trajen vpliv
na to, kako se bodo ljudje razvijali, na njihove zmožnosti učenja in upra-
vljanja ter reguliranja čustev. Način, kako se starši in drugi, ki skrbijo za
otroka, odzivajo otroku, kako posredujejo v otrokovem stiku s svetom,
neposredno vpliva na oblikovanje živčnih poti. Posebej otrokova zmo-
žnost kontrole čustev je očitno odvisna od biološkega sistema, ki ga je
posameznik oblikoval v najzgodnejših izkušnjah in v procesu povezano-
sti s tistimi, ki skrbijo zanj. Nevrologi so ugotovili, da ima močna in var-
na povezanost s tistim, ki skrbi za otroka, lahko zaščitno funkcijo in po-
maga premagovati strese vsakodnevnega življenja. Kortizol, ki se sprošča
ob stresnih situacijah, namreč direktno vpliva na metabolizem, imunski
sistem in na možgane. V možganih uničuje nevrone in tudi sinapse na
nekaterih delih možganov. Pri tem pa se zavedamo, da ni enoznačnosti
pri oblikovanju toplega in razumevajočega procesa, ker se ta lahko poja-
vlja v različnih oblikah.
Če povzamemo, lahko trdimo, da so za otrokov razvoj pomembne tako
izkušnje kot geni in da lahko razvoj možganov opišemo kot ples med geni
va obdobja minejo tako, da možgani ne dobijo stimulacij, za katere so pripra-
vljeni, se možnosti za različne vrste učenja lahko bistveno zmanjšajo.
Prilagodljivost možganov hkrati pomeni, da obstajajo obdobja, ko ima-
jo negativne izkušnje ali odsotnost primernih stimulacij bolj verjetno resne
in trajne posledice. Tako ugotavljajo, da ima lahko materina depresija med
šestim in osmim mesecem otrokove starosti hude posledice za otrokov ra-
zvoj. Nikotin, alkohol, kokain prav tako trajno vplivajo na otrokov razvoj.
Izpostavljenost travmatičnim dogodkom vpliva na stopnjo anksioznosti,
depresijo, navezanost na druge. Veliko teh faktorjev ponavadi nastopa na-
enkrat in skupaj, velikokrat pa so povezani tudi z revščino, tako da je krog
vseh faktorjev zelo težko analizirati.
5) Dokazana je učinkovitost preventive in zgodnje intervencije. Vse več
študij dokazuje, da intenzivna, dobro oblikovana, časovno usklajena in-
tervencija lahko izboljša možnosti za uspeh in kakovost življenja za ve-
liko otrok, ki jih opredeljujemo kot otroke s posebnimi potrebami. In-
tervencijski programi pa lahko pomagajo tudi otrokom iz okolja z niž-
jo formalno izobrazbo. Videti je, da je vpliv intervencijskih programov
daljnosežen, posebej če se nadaljuje tudi tekom osnovnega šolanja. Če-
prav ni nikoli prepozno za intervencijo, da bi izboljšali kakovost otro-
kovega življenja, ima zgodnja intervencija najbolj pomembne učinke na
otrokov razvoj in učenje.
6) Vzgoja, nega in učenje v predšolskih letih imajo odločilen in trajen vpliv
na to, kako se bodo ljudje razvijali, na njihove zmožnosti učenja in upra-
vljanja ter reguliranja čustev. Način, kako se starši in drugi, ki skrbijo za
otroka, odzivajo otroku, kako posredujejo v otrokovem stiku s svetom,
neposredno vpliva na oblikovanje živčnih poti. Posebej otrokova zmo-
žnost kontrole čustev je očitno odvisna od biološkega sistema, ki ga je
posameznik oblikoval v najzgodnejših izkušnjah in v procesu povezano-
sti s tistimi, ki skrbijo zanj. Nevrologi so ugotovili, da ima močna in var-
na povezanost s tistim, ki skrbi za otroka, lahko zaščitno funkcijo in po-
maga premagovati strese vsakodnevnega življenja. Kortizol, ki se sprošča
ob stresnih situacijah, namreč direktno vpliva na metabolizem, imunski
sistem in na možgane. V možganih uničuje nevrone in tudi sinapse na
nekaterih delih možganov. Pri tem pa se zavedamo, da ni enoznačnosti
pri oblikovanju toplega in razumevajočega procesa, ker se ta lahko poja-
vlja v različnih oblikah.
Če povzamemo, lahko trdimo, da so za otrokov razvoj pomembne tako
izkušnje kot geni in da lahko razvoj možganov opišemo kot ples med geni
