Page 75 - Tatjana Vonta, Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb, Digitalna knjižnica, Dissertationes 8
P. 75
Predšolska vzgoja v izzivih sodobne družbe
in okoljem.15 Vsekakor pa so nam nevrološke raziskave možganov dokaza-
le, da je razvoj možganov mnogo bolj občutljiv za vplive okolja, kot smo
predvidevali. Kakovost interakcije otrokovih izkušenj glede zdravja, nege,
prehrane in stimulacije v prvih mesecih in letih vpliva na razvojne zmožno-
sti otroka. Časovna uskladitev vplivov iz okolja s kritičnimi obdobji v zgo-
dnjem razvoju je pri tem pomembna. Za otroke iz nespodbudnega in rizič-
nega okolja so ustrezni stimulusi iz okolja pomembni zlasti v prvem letu in
pol,16 saj sicer njihova odsotnost lahko pomeni nepreklicen deficit v kasnej-
šem življenju. Prav najzgodnejši del našega življenja je kritičen za formira-
nje naših zmožnosti, osebnosti in socialnega vedenja, učinki zanemarjanja
pa se v tem času še kumulirajo.
Čeprav bodo naslednja leta podala še vrsto novih in poglobljenih spo-
znanj o delovanju možganov in učenju, pa nam že doslej nakopičena spo-
znanja nudijo okvir za ukrepe, ki naj upoštevajo pomen medsebojnega vpli-
vanja faktorjev dednosti in okolja, pomen močne in varne povezanosti v
prvih letih otrokovega življenja, širino in hitrost razvoja v prvih desetih le-
tih življenja, neverjetno plastičnost možganov, razumne in učinkovite pre-
vencije ter visoko kvalitetne in dobro oblikovane programe za predšolske
otroke. Vse bolj pomembno postaja zagotavljanje »obogatenega« okolja.
Teorijo obogatenega okolja je prva ponudila nevrobiologinja Mariane Dia-
mond. Diamondova je opisala rast dendritov v možganih kot razvoj »ma-
gičnega drevesa uma«, kjer se dendriti razcvetijo v okolju, bogatem z dra-
žljaji in se sušijo tam, kjer je okolje osiromašeno.17 Znaki in zvoki obogate-
nega okolja spodbujajo dendrite, da tvorijo živčne poti. Izjemna voljnost in
prilagodljivost možganov po dokazih, ki so jih zbrali Diamondova in nje-
ni nasledniki, omogočata, da z obogatitvijo okolja pride do odebelitve kor-
teksa (možganske opne), do večje razvejanosti dendritov in do večjega te-
lesa (jedra) nevrona. To pa omogoča boljšo komunikacijo med nevroni.18
Ob teoriji obogatitve okolja pa se seveda nujno pojavlja vprašanje, kakšni
pogoji so tisti, ki omogočajo boljšo strukturo možganov. Jensen na osnovi
novejših raziskav povzema:19
— Pomen izzivov, ki ne smejo biti niti prelahki niti pretežki (in jih predsta-
vljajo npr. novi materiali, višja zahtevnost, omejitev virov, spreminjanja
15 Judith Evans, Arguments in Support of Investment in Early Childhood, Materials for Global
Leaders Group, 2008.
16 J. Evans, n. d.
17 Povzeto po: Robin Fogarty, Architects of the Intellect, Educational Leadership 57/3 (1999), 78.
18 E. Jensen, Teaching with the brain in mind, Alexandria, Virginia 1998, 30.
19 E. Jensen, n. d.
in okoljem.15 Vsekakor pa so nam nevrološke raziskave možganov dokaza-
le, da je razvoj možganov mnogo bolj občutljiv za vplive okolja, kot smo
predvidevali. Kakovost interakcije otrokovih izkušenj glede zdravja, nege,
prehrane in stimulacije v prvih mesecih in letih vpliva na razvojne zmožno-
sti otroka. Časovna uskladitev vplivov iz okolja s kritičnimi obdobji v zgo-
dnjem razvoju je pri tem pomembna. Za otroke iz nespodbudnega in rizič-
nega okolja so ustrezni stimulusi iz okolja pomembni zlasti v prvem letu in
pol,16 saj sicer njihova odsotnost lahko pomeni nepreklicen deficit v kasnej-
šem življenju. Prav najzgodnejši del našega življenja je kritičen za formira-
nje naših zmožnosti, osebnosti in socialnega vedenja, učinki zanemarjanja
pa se v tem času še kumulirajo.
Čeprav bodo naslednja leta podala še vrsto novih in poglobljenih spo-
znanj o delovanju možganov in učenju, pa nam že doslej nakopičena spo-
znanja nudijo okvir za ukrepe, ki naj upoštevajo pomen medsebojnega vpli-
vanja faktorjev dednosti in okolja, pomen močne in varne povezanosti v
prvih letih otrokovega življenja, širino in hitrost razvoja v prvih desetih le-
tih življenja, neverjetno plastičnost možganov, razumne in učinkovite pre-
vencije ter visoko kvalitetne in dobro oblikovane programe za predšolske
otroke. Vse bolj pomembno postaja zagotavljanje »obogatenega« okolja.
Teorijo obogatenega okolja je prva ponudila nevrobiologinja Mariane Dia-
mond. Diamondova je opisala rast dendritov v možganih kot razvoj »ma-
gičnega drevesa uma«, kjer se dendriti razcvetijo v okolju, bogatem z dra-
žljaji in se sušijo tam, kjer je okolje osiromašeno.17 Znaki in zvoki obogate-
nega okolja spodbujajo dendrite, da tvorijo živčne poti. Izjemna voljnost in
prilagodljivost možganov po dokazih, ki so jih zbrali Diamondova in nje-
ni nasledniki, omogočata, da z obogatitvijo okolja pride do odebelitve kor-
teksa (možganske opne), do večje razvejanosti dendritov in do večjega te-
lesa (jedra) nevrona. To pa omogoča boljšo komunikacijo med nevroni.18
Ob teoriji obogatitve okolja pa se seveda nujno pojavlja vprašanje, kakšni
pogoji so tisti, ki omogočajo boljšo strukturo možganov. Jensen na osnovi
novejših raziskav povzema:19
— Pomen izzivov, ki ne smejo biti niti prelahki niti pretežki (in jih predsta-
vljajo npr. novi materiali, višja zahtevnost, omejitev virov, spreminjanja
15 Judith Evans, Arguments in Support of Investment in Early Childhood, Materials for Global
Leaders Group, 2008.
16 J. Evans, n. d.
17 Povzeto po: Robin Fogarty, Architects of the Intellect, Educational Leadership 57/3 (1999), 78.
18 E. Jensen, Teaching with the brain in mind, Alexandria, Virginia 1998, 30.
19 E. Jensen, n. d.
