Page 70 - Tatjana Vonta, Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb, Digitalna knjižnica, Dissertationes 8
P. 70
Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb
2) Človekov razvoj je odvisen od medsebojnih vplivov dednosti in okolja.
Večina domnev o odnosu med dednostjo in okoljem je temeljila na sta-
ri domnevi, da geni, s katerimi pridemo na svet, odločajo o tem, kako
se bodo naši možgani razvijali in obratno – da to, kako se naši možgani
razvijajo, določa, kako bomo vzpostavili interakcijo z okoljem. Sodobne
raziskave pa kažejo, da so skozi ves proces razvoja (pa celo pred rojstvom)
naši možgani pod vplivom okolja (vrste nege, hrane, okolice, dražljajev,
ki jih posameznik dobiva). Vpliv okolja tako postaja dramatičen in spe-
cifičen, saj ne določa le splošnega razvoja, ampak tudi to, kako bodo za-
pletene možganske strukture prepletene. Z novim znanjem o tem, kako
delujejo možgani, se bo verjetno tudi debata o odnosu med dednostjo in
okoljem ter njunem vplivu na razvoj končala. Nova spoznanja dokazuje-
jo, da je to, kako se človek razvija in uči, kritično in kontinuirano odvi-
sno od medsebojnega vplivanja genetskih sposobnosti in okolja. Odlo-
čilna sta torej oba faktorja.
3) Kompleksnost mreže ožičenja je odvisna od stalnih in učinkovitih pre-
nosov signalov iz enega dela možganov v drugega. Gradbeni material ta-
kšne mreže predstavljajo možganske celice - nevroni ter povezave ali si-
napse, ki celice povezujejo z drugimi nevroni. Prav sinapse so odločilne-
ga pomena za razvoj in učenje, saj oblikujejo živčne poti. V trenutku, ko
je posameznik v interakciji z okoljem, reagira na dražljaj, sprejme infor-
macijo, jo procesira ali shrani, se po živčnih poteh sproži nov signal, ki ga
omogočajo sinapse. V tem procesu se sinapse aktivirajo.
Največje število povezav med nevroni oziroma sinapsami je v tretjem
letu starosti. Do te starosti formacija sinaps izjemno raste, nato pa sledi
obdobje platoja, temu pa obdobje rezanja oziroma eliminiranja, ko gosto-
ta upada in je primerljiva z nivojem v odraslosti. To pomeni, da se prav v
prvih treh letih življenja oblikuje večina sinaps. Njihovo število ostane pri-
bližno enako vse do okoli desetega leta starosti oziroma se približno dva-
krat poveča.
2) Človekov razvoj je odvisen od medsebojnih vplivov dednosti in okolja.
Večina domnev o odnosu med dednostjo in okoljem je temeljila na sta-
ri domnevi, da geni, s katerimi pridemo na svet, odločajo o tem, kako
se bodo naši možgani razvijali in obratno – da to, kako se naši možgani
razvijajo, določa, kako bomo vzpostavili interakcijo z okoljem. Sodobne
raziskave pa kažejo, da so skozi ves proces razvoja (pa celo pred rojstvom)
naši možgani pod vplivom okolja (vrste nege, hrane, okolice, dražljajev,
ki jih posameznik dobiva). Vpliv okolja tako postaja dramatičen in spe-
cifičen, saj ne določa le splošnega razvoja, ampak tudi to, kako bodo za-
pletene možganske strukture prepletene. Z novim znanjem o tem, kako
delujejo možgani, se bo verjetno tudi debata o odnosu med dednostjo in
okoljem ter njunem vplivu na razvoj končala. Nova spoznanja dokazuje-
jo, da je to, kako se človek razvija in uči, kritično in kontinuirano odvi-
sno od medsebojnega vplivanja genetskih sposobnosti in okolja. Odlo-
čilna sta torej oba faktorja.
3) Kompleksnost mreže ožičenja je odvisna od stalnih in učinkovitih pre-
nosov signalov iz enega dela možganov v drugega. Gradbeni material ta-
kšne mreže predstavljajo možganske celice - nevroni ter povezave ali si-
napse, ki celice povezujejo z drugimi nevroni. Prav sinapse so odločilne-
ga pomena za razvoj in učenje, saj oblikujejo živčne poti. V trenutku, ko
je posameznik v interakciji z okoljem, reagira na dražljaj, sprejme infor-
macijo, jo procesira ali shrani, se po živčnih poteh sproži nov signal, ki ga
omogočajo sinapse. V tem procesu se sinapse aktivirajo.
Največje število povezav med nevroni oziroma sinapsami je v tretjem
letu starosti. Do te starosti formacija sinaps izjemno raste, nato pa sledi
obdobje platoja, temu pa obdobje rezanja oziroma eliminiranja, ko gosto-
ta upada in je primerljiva z nivojem v odraslosti. To pomeni, da se prav v
prvih treh letih življenja oblikuje večina sinaps. Njihovo število ostane pri-
bližno enako vse do okoli desetega leta starosti oziroma se približno dva-
krat poveča.
