Page 69 - Tatjana Vonta, Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb, Digitalna knjižnica, Dissertationes 8
P. 69
Predšolska vzgoja v izzivih sodobne družbe
nje možganov (nuklearna tomografija), za odkrivanje kemijskih procesov v
možganih (spektrometrija) ter postopkov za odkrivanje možganskih valov
(magnetoencefalografija) pa tudi z razvojem nanotehnologije, ki omogo-
ča vpogled v najmanjše strukture naših možganov in končno s kliničnimi
študijami na živalih in ljudeh. V te študije so se vključile številne znanstve-
ne discipline s področja fizike, kemije, genetike, farmakologije ipd. Najno-
vejša raziskovanja in ugotovitve o delovanju možganov so in bodo vpliva-
la na vrsto pedagoških odločitev tudi na področju organizirane predšol-
ske vzgoje, kot so npr. začetek šolanja, vključevanje staršev, metode učenja,
okolje za učenje, predvsem pa vplivajo na naše gledanje in razumevanje naj-
zgodnejšega razvoja in učenja otrok.
V nadaljevanju prikazujemo povzetek spoznanj, ki smo jih povzeli iz
študij o možganih, kot jih predstavljajo nekateri strokovnjaki na tem po-
dročju.8
1) Osnovne povezave v možganih so vzpostavljene že pred rojstvom otro-
ka. Med nosečnostjo se formira osnovna arhitektura možganov. Različ-
ni deli možganov, kot so možgansko deblo, veliki in mali možgani, so že
oblikovani, prav tako tudi povezave med različnimi deli možganov.9 No-
vorojenček lahko vidi, vendar še nima razvite zmožnosti jasnega fokusi-
ranja obeh oči na en objekt. Prav tako nima razvitih bolj prefinjenih vi-
zualnih zmožnosti, kot je na primer zaznavanje globine in ne zmore ko-
ordinirati oči z rokami. Kontrola vida po drugem tednu življenja pa lah-
ko že pokaže probleme z vidom, ki brez korekcije lahko povzroči, da sla-
botno oko ali oko, ki ga otrok ne uporablja, zgubi funkcionalno poveza-
vo z možgani. Prav zgodnje vaje vizualnega sistema lahko to onemogoči-
jo. Njegov vid lahko stimuliramo s stvarmi, ki jih gleda. Tudi učenje je-
zika ima svoje začetke že pred rojstvom. Otrok se v materinem trebuhu
obrača proti melodiji glasu svoje matere. Novorojenčkovi možgani pa so
že ožičeni za iskanje in učenje jezika. Razvoj možganov pred prvim le-
tom starosti poteka mnogo bolj intenzivno, kot so menili prej. Prvi me-
seci po rojstvu so izjemno pomembni za dozorevanje možganov. V tem
času število sinaps, povezav med nevroni, ki v bistvu omogočajo učenje,
naraste dvajsetkrat. Ne smemo pa pozabiti, da možgani nadaljujejo z ra-
stjo tudi kasneje.
8 Leslie A. Hart, Human brain and human learning, New York 1983; P. Russell, Knjiga o
možganih, Ljubljana 1993; R. Shore, Rethinking the Brain: New Insights into Early Development.
New York 1997; Eric Jensen, Teaching with the brain in mind, Alexandria, Virginia 1998; Mar-
ilee Sprenger, Learning and Memory – The brain in action, Alexandria, Virginia 1999.
9 James Fraser Mustard, Bringing Child Development to Center Stage, CCF Conference 2003.
nje možganov (nuklearna tomografija), za odkrivanje kemijskih procesov v
možganih (spektrometrija) ter postopkov za odkrivanje možganskih valov
(magnetoencefalografija) pa tudi z razvojem nanotehnologije, ki omogo-
ča vpogled v najmanjše strukture naših možganov in končno s kliničnimi
študijami na živalih in ljudeh. V te študije so se vključile številne znanstve-
ne discipline s področja fizike, kemije, genetike, farmakologije ipd. Najno-
vejša raziskovanja in ugotovitve o delovanju možganov so in bodo vpliva-
la na vrsto pedagoških odločitev tudi na področju organizirane predšol-
ske vzgoje, kot so npr. začetek šolanja, vključevanje staršev, metode učenja,
okolje za učenje, predvsem pa vplivajo na naše gledanje in razumevanje naj-
zgodnejšega razvoja in učenja otrok.
V nadaljevanju prikazujemo povzetek spoznanj, ki smo jih povzeli iz
študij o možganih, kot jih predstavljajo nekateri strokovnjaki na tem po-
dročju.8
1) Osnovne povezave v možganih so vzpostavljene že pred rojstvom otro-
ka. Med nosečnostjo se formira osnovna arhitektura možganov. Različ-
ni deli možganov, kot so možgansko deblo, veliki in mali možgani, so že
oblikovani, prav tako tudi povezave med različnimi deli možganov.9 No-
vorojenček lahko vidi, vendar še nima razvite zmožnosti jasnega fokusi-
ranja obeh oči na en objekt. Prav tako nima razvitih bolj prefinjenih vi-
zualnih zmožnosti, kot je na primer zaznavanje globine in ne zmore ko-
ordinirati oči z rokami. Kontrola vida po drugem tednu življenja pa lah-
ko že pokaže probleme z vidom, ki brez korekcije lahko povzroči, da sla-
botno oko ali oko, ki ga otrok ne uporablja, zgubi funkcionalno poveza-
vo z možgani. Prav zgodnje vaje vizualnega sistema lahko to onemogoči-
jo. Njegov vid lahko stimuliramo s stvarmi, ki jih gleda. Tudi učenje je-
zika ima svoje začetke že pred rojstvom. Otrok se v materinem trebuhu
obrača proti melodiji glasu svoje matere. Novorojenčkovi možgani pa so
že ožičeni za iskanje in učenje jezika. Razvoj možganov pred prvim le-
tom starosti poteka mnogo bolj intenzivno, kot so menili prej. Prvi me-
seci po rojstvu so izjemno pomembni za dozorevanje možganov. V tem
času število sinaps, povezav med nevroni, ki v bistvu omogočajo učenje,
naraste dvajsetkrat. Ne smemo pa pozabiti, da možgani nadaljujejo z ra-
stjo tudi kasneje.
8 Leslie A. Hart, Human brain and human learning, New York 1983; P. Russell, Knjiga o
možganih, Ljubljana 1993; R. Shore, Rethinking the Brain: New Insights into Early Development.
New York 1997; Eric Jensen, Teaching with the brain in mind, Alexandria, Virginia 1998; Mar-
ilee Sprenger, Learning and Memory – The brain in action, Alexandria, Virginia 1999.
9 James Fraser Mustard, Bringing Child Development to Center Stage, CCF Conference 2003.
