Page 65 - Tatjana Vonta, Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb, Digitalna knjižnica, Dissertationes 8
P. 65
Predšolska vzgoja v izzivih sodobne družbe
ki lahko ustvari enake možnosti tudi za otroke ogroženih skupin prebival-
stva (revni, socialno-ekonomsko ogroženi, otroci s posebnimi potrebami,
pripadniki manjšin, ipd.).
Na te probleme je skušala vplivati tudi Komisija Združenih narodov
za otrokove pravice in leta 2006 izdala dokument z naslovom »Izvajanje
otrokovih pravic v zgodnjem otroštvu« (UN CRC/C/GC/Rev. 1, 2006)
z naslednjimi zahtevami do podpisnic Deklaracije o otrokovih pravicah:
— Da se obvezujejo izboljševati položaj otrok z ustreznimi politikami, in-
vesticijami v predšolske programe in infrastrukturo, z raziskovanjem in
zbiranjem podatkov, z usposabljanjem o pravicah v predšolskem obdo-
bju;
— Da se posvečajo vsem otrokom in pri tem dajejo posebno pozornost ti-
stim, ki najbolj potrebujejo posebno pozornost. Programi za posebej
ogrožene otroke naj pri tem zadevajo programe za urejanje različnih vi-
dikov njihovega življenja (vzgoja, nega, zdravje, prehrana, bivališče) ter
pri tem zagotovijo standarde življenja in socialne varnosti za otrokov fi-
zični, mentalni, spiritualni, moralni in socialni razvoj;
— Da spoznajo, da so otroci nosilci vseh pravic, ki so zapisane v Deklaraciji
o otrokovih pravicah, vključno s pravico do izobraževanja. Pri tem seda-
nja stopnja zagotavljanja organizirane predšolske vzgoje za dojenčke in
malčke že predstavlja odstopanje v primerjavi s programi, ki so jih dele-
žni otroci od tretjega leta do vstopa v šolo;
— Da oblikujejo visoko kvalitetne, razvojno primerne in kulturno relevan-
tne programe v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi.
— Da vodijo politiko in prakso zagotavljanja otrokovih pravic v soglasju z
osnovnimi značilnostmi razvoja in vzgoje otrok, in sicer:
— Da mali otroci oblikujejo močno čustveno navezanost na svoje starše
oziroma pomembne odrasle;
— Da so starši prvi in najpomembnejši vzgojitelji svojih otrok, kar zavezuje
vlade, da staršem nudijo ustrezno podporo in oblikujejo takšne progra-
me, ki vključujejo starše in z njimi razvijajo partnerstva;
— Da mali otroci oblikujejo pomen in smisel fizične, socialne in kulturne
dimenzije sveta, v katerem se nahajajo in se s svojo aktivnostjo in inte-
rakcijo z drugimi otroki in odraslimi postopno učijo. Zato je potrebno
interpretirati pravico do izobraževanja v predšolskem obdobju kot pra-
vico, ki se začne z otrokovim rojstvom;
ki lahko ustvari enake možnosti tudi za otroke ogroženih skupin prebival-
stva (revni, socialno-ekonomsko ogroženi, otroci s posebnimi potrebami,
pripadniki manjšin, ipd.).
Na te probleme je skušala vplivati tudi Komisija Združenih narodov
za otrokove pravice in leta 2006 izdala dokument z naslovom »Izvajanje
otrokovih pravic v zgodnjem otroštvu« (UN CRC/C/GC/Rev. 1, 2006)
z naslednjimi zahtevami do podpisnic Deklaracije o otrokovih pravicah:
— Da se obvezujejo izboljševati položaj otrok z ustreznimi politikami, in-
vesticijami v predšolske programe in infrastrukturo, z raziskovanjem in
zbiranjem podatkov, z usposabljanjem o pravicah v predšolskem obdo-
bju;
— Da se posvečajo vsem otrokom in pri tem dajejo posebno pozornost ti-
stim, ki najbolj potrebujejo posebno pozornost. Programi za posebej
ogrožene otroke naj pri tem zadevajo programe za urejanje različnih vi-
dikov njihovega življenja (vzgoja, nega, zdravje, prehrana, bivališče) ter
pri tem zagotovijo standarde življenja in socialne varnosti za otrokov fi-
zični, mentalni, spiritualni, moralni in socialni razvoj;
— Da spoznajo, da so otroci nosilci vseh pravic, ki so zapisane v Deklaraciji
o otrokovih pravicah, vključno s pravico do izobraževanja. Pri tem seda-
nja stopnja zagotavljanja organizirane predšolske vzgoje za dojenčke in
malčke že predstavlja odstopanje v primerjavi s programi, ki so jih dele-
žni otroci od tretjega leta do vstopa v šolo;
— Da oblikujejo visoko kvalitetne, razvojno primerne in kulturno relevan-
tne programe v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi.
— Da vodijo politiko in prakso zagotavljanja otrokovih pravic v soglasju z
osnovnimi značilnostmi razvoja in vzgoje otrok, in sicer:
— Da mali otroci oblikujejo močno čustveno navezanost na svoje starše
oziroma pomembne odrasle;
— Da so starši prvi in najpomembnejši vzgojitelji svojih otrok, kar zavezuje
vlade, da staršem nudijo ustrezno podporo in oblikujejo takšne progra-
me, ki vključujejo starše in z njimi razvijajo partnerstva;
— Da mali otroci oblikujejo pomen in smisel fizične, socialne in kulturne
dimenzije sveta, v katerem se nahajajo in se s svojo aktivnostjo in inte-
rakcijo z drugimi otroki in odraslimi postopno učijo. Zato je potrebno
interpretirati pravico do izobraževanja v predšolskem obdobju kot pra-
vico, ki se začne z otrokovim rojstvom;