Page 66 - Tatjana Vonta, Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb, Digitalna knjižnica, Dissertationes 8
P. 66
Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb
— Da je cilj izobraževanja omogočiti otroku razvoj njegovih spretnosti,
učenja in drugih kompetenc, človeškega dostojanstva, dobrega mnenja
o sebi in samozaupanja. To pa lahko dosežemo s pristopi, osredinjeni-
mi na otroka, ki odsevajo naravno dostojanstvo do otroka. Programi za
male otroke naj temeljijo na standardih kakovosti v odnosu do zdravja,
varnosti, usposobljenosti vzgojiteljev;
— Da se vsi štirje osnovni principi, na katerih temelji Konvencija o otroko-
vih pravicah, nanašajo na vse otroke.
V tesni povezavi s pravicami avtorji tudi v tem obdobju poudarjajo osnovne
potrebe otrok. Človeška bitja ostajajo nemočna veliko dlje kot vsa ostala živa
bitja in zato zahtevajo velik vložek ljubezni, skrbi in pozornosti s strani dru-
žine, pedagogov in drugih strokovnjakov pa tudi skupnosti, v kateri živijo.
Vsako razmišljanje o vzgoji otrok se mora začeti tudi z upoštevanjem
otrokovih osnovnih potreb kot človeških bitij. Otroci imajo pravico do
skrbnih odnosov, zaslužijo si odrasle, ki si vzamejo čas, poslušajo njihove
skrbi, podpirajo njihova prizadevanja, jih obravnavajo z dostojanstvom in
jih varujejo pred poškodbami. Vsi otroci imajo enake osnovne fizične, so-
cialne in emocionalne ter kognitivne potrebe, ki prispevajo k njihovemu
zdravju, dobremu počutju, uspehu in razvoju.3 Minimalne fizične potre-
be vključujejo hrano, pijačo, obleko, streho nad glavo in zdravje. Osnov-
ne socialne in emocionalne potrebe pa vključujejo dosledne in predvidlji-
ve odnose s skrbnim odraslim, sprejetost pri vrstnikih, nenasilje in nedis-
kriminacijo. Končno pa ima vsak otrok tudi minimalne kognitivne potre-
be, ki jih Isenbergova opredeljuje kot »Zmožnost, da izraža misli in ču-
stva, da procesira informacije na smiseln način, da je vpet v ustvarjalno re-
ševanje problemov in da doživlja uspeh, tako doma kot v instituciji oziro-
ma v skupnosti«.4
Jalongo in Isenbergova menita,5 da na to, kakšen bo otrok, močno vpliva
to, kako uspešno starši in pedagogi uresničujejo naslednje potrebe otrok:
1) Potreba po varnosti. Otroci morajo imeti občutek varnosti. Njihov svet
mora biti predvidljiv, zato je pomembno, da ima otrok vsaj eno odraslo
3 Erik H. Erikson, Childhood and Society, New York 1963; A. H. Maslow, Motivation and per-
sonality, New York 1954; Richard Weissbourd, The myth of vulnerable child, Reading, Massa-
chusetts 1996.
4 J. P. Isenberg, Development issues affecting children, v: J. P. Isenberg, M. R. Jalongo (eds), Ma-
jor trends and issues in early childhood education: Challenges, controversies, and insights, New
York 1997, 30.
5 M. R. Jalongo, J. P. Isenberg, Exploring Your Role – A Practitioner‘s Introduction to Early Child-
hood Education, Merrill 2000, 73.
— Da je cilj izobraževanja omogočiti otroku razvoj njegovih spretnosti,
učenja in drugih kompetenc, človeškega dostojanstva, dobrega mnenja
o sebi in samozaupanja. To pa lahko dosežemo s pristopi, osredinjeni-
mi na otroka, ki odsevajo naravno dostojanstvo do otroka. Programi za
male otroke naj temeljijo na standardih kakovosti v odnosu do zdravja,
varnosti, usposobljenosti vzgojiteljev;
— Da se vsi štirje osnovni principi, na katerih temelji Konvencija o otroko-
vih pravicah, nanašajo na vse otroke.
V tesni povezavi s pravicami avtorji tudi v tem obdobju poudarjajo osnovne
potrebe otrok. Človeška bitja ostajajo nemočna veliko dlje kot vsa ostala živa
bitja in zato zahtevajo velik vložek ljubezni, skrbi in pozornosti s strani dru-
žine, pedagogov in drugih strokovnjakov pa tudi skupnosti, v kateri živijo.
Vsako razmišljanje o vzgoji otrok se mora začeti tudi z upoštevanjem
otrokovih osnovnih potreb kot človeških bitij. Otroci imajo pravico do
skrbnih odnosov, zaslužijo si odrasle, ki si vzamejo čas, poslušajo njihove
skrbi, podpirajo njihova prizadevanja, jih obravnavajo z dostojanstvom in
jih varujejo pred poškodbami. Vsi otroci imajo enake osnovne fizične, so-
cialne in emocionalne ter kognitivne potrebe, ki prispevajo k njihovemu
zdravju, dobremu počutju, uspehu in razvoju.3 Minimalne fizične potre-
be vključujejo hrano, pijačo, obleko, streho nad glavo in zdravje. Osnov-
ne socialne in emocionalne potrebe pa vključujejo dosledne in predvidlji-
ve odnose s skrbnim odraslim, sprejetost pri vrstnikih, nenasilje in nedis-
kriminacijo. Končno pa ima vsak otrok tudi minimalne kognitivne potre-
be, ki jih Isenbergova opredeljuje kot »Zmožnost, da izraža misli in ču-
stva, da procesira informacije na smiseln način, da je vpet v ustvarjalno re-
ševanje problemov in da doživlja uspeh, tako doma kot v instituciji oziro-
ma v skupnosti«.4
Jalongo in Isenbergova menita,5 da na to, kakšen bo otrok, močno vpliva
to, kako uspešno starši in pedagogi uresničujejo naslednje potrebe otrok:
1) Potreba po varnosti. Otroci morajo imeti občutek varnosti. Njihov svet
mora biti predvidljiv, zato je pomembno, da ima otrok vsaj eno odraslo
3 Erik H. Erikson, Childhood and Society, New York 1963; A. H. Maslow, Motivation and per-
sonality, New York 1954; Richard Weissbourd, The myth of vulnerable child, Reading, Massa-
chusetts 1996.
4 J. P. Isenberg, Development issues affecting children, v: J. P. Isenberg, M. R. Jalongo (eds), Ma-
jor trends and issues in early childhood education: Challenges, controversies, and insights, New
York 1997, 30.
5 M. R. Jalongo, J. P. Isenberg, Exploring Your Role – A Practitioner‘s Introduction to Early Child-
hood Education, Merrill 2000, 73.
