Page 64 - Tatjana Vonta, Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb, Digitalna knjižnica, Dissertationes 8
P. 64
Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb
tnerstev in zaveznikov otrok. Usmerjeni pa so tudi k trajnim rezultatom
za otroke.
Prav oblikovanje Konvencije o otrokovih pravicah, stališč, priporočil in
drugih dokumentov, ki so iz tega dokumenta izpeljani, je postalo gibalo
mednarodnega sodelovanja in prizadevanj za okrepitev regionalnih zmo-
žnosti za spodbujanje programov na področju predšolske vzgoje.
Gledano z vidika svetovnega položaja otrok vemo, da se razlike med bo-
gatimi in revnimi neprestano povečujejo in da revni predstavljajo več kot
dve tretjini svetovne populacije. Zato se na eni strani nerazviti del svetovne
populacije ubada predvsem s podpiranjem programov, ki omogočajo pre-
živetje. Šele zadnje desetletje pa je tudi na tem področju prineslo tudi v ne-
razvite države izobraževalne programe, ki so namenjeni predšolskim otro-
kom. Pri tem je poglavitna naloga teh programov, ki se izvajajo v raznolikih
kulturah, poiskati ustrezne strategije za uresničevanje kakšnihkoli oblik
združevanja otrok, v katerih lahko obogatimo njihove izkušnje in prilo-
žnosti za učenje. Največkrat gre v teh primerih za predšolske programe,
ki jih izvajajo po domovih (home-based program), pri tem pa so načini iz-
vedbe zelo različni. Tudi različni programi, ki jih izvajajo različne strokov-
ne ali laične organizacije v lokalni skupnosti (community based program),
so vse bolj priljubljen način nudenja možnosti za učenje predšolskim otro-
kom.
Ker v nekaterih kulturah nekatere od zahtev, ki temeljijo na konvenciji
o otrokovih pravicah in drugih mednarodnih dokumentih, prihajajo v na-
sprotje s prepričanji, vrednotami in ustaljeno tradicionalno prakso, obsta-
ja seveda tudi možnost, da s programi, ki so namenjeni skrbi in izobraževa-
nju predšolskih otrok, spreminjamo vrednote lokalne kulture. Tako je npr.
v nekaterih kulturah povsem neprimerno, da se v izobraževanje vključuje-
jo deklice, čeprav jim ta pravica po mednarodnih deklaracijah pripada. Ker
pa je varovanje otrokovih pravic za vlade obvezujoče, lahko svojo zagovor-
niško vlogo v tem primeru odigrajo najrazličnejše laične ali strokovne or-
ganizacije, posamezniki ipd., ki s pritiskom na vlade postopno spreminja-
jo tradicionalne poglede, zasidrane v kulturi, ki so škodljive za otroke. Ne
gre torej prezreti, da pojem kulture ni statičen, ampak se pod vplivom spre-
memb v družbi tudi spreminja.
Eden od problemov, s katerimi se ukvarja razviti svet, pa je tudi zagota-
vljanje enakih možnosti znotraj razvitega dela sveta, saj se tudi v tem pri-
meru srečujemo z vse večjimi razlikami med bogatimi in revnimi. Prav kre-
pitev možnosti za učenje in razvoj v predšolskem obdobju je ena od poti,
tnerstev in zaveznikov otrok. Usmerjeni pa so tudi k trajnim rezultatom
za otroke.
Prav oblikovanje Konvencije o otrokovih pravicah, stališč, priporočil in
drugih dokumentov, ki so iz tega dokumenta izpeljani, je postalo gibalo
mednarodnega sodelovanja in prizadevanj za okrepitev regionalnih zmo-
žnosti za spodbujanje programov na področju predšolske vzgoje.
Gledano z vidika svetovnega položaja otrok vemo, da se razlike med bo-
gatimi in revnimi neprestano povečujejo in da revni predstavljajo več kot
dve tretjini svetovne populacije. Zato se na eni strani nerazviti del svetovne
populacije ubada predvsem s podpiranjem programov, ki omogočajo pre-
živetje. Šele zadnje desetletje pa je tudi na tem področju prineslo tudi v ne-
razvite države izobraževalne programe, ki so namenjeni predšolskim otro-
kom. Pri tem je poglavitna naloga teh programov, ki se izvajajo v raznolikih
kulturah, poiskati ustrezne strategije za uresničevanje kakšnihkoli oblik
združevanja otrok, v katerih lahko obogatimo njihove izkušnje in prilo-
žnosti za učenje. Največkrat gre v teh primerih za predšolske programe,
ki jih izvajajo po domovih (home-based program), pri tem pa so načini iz-
vedbe zelo različni. Tudi različni programi, ki jih izvajajo različne strokov-
ne ali laične organizacije v lokalni skupnosti (community based program),
so vse bolj priljubljen način nudenja možnosti za učenje predšolskim otro-
kom.
Ker v nekaterih kulturah nekatere od zahtev, ki temeljijo na konvenciji
o otrokovih pravicah in drugih mednarodnih dokumentih, prihajajo v na-
sprotje s prepričanji, vrednotami in ustaljeno tradicionalno prakso, obsta-
ja seveda tudi možnost, da s programi, ki so namenjeni skrbi in izobraževa-
nju predšolskih otrok, spreminjamo vrednote lokalne kulture. Tako je npr.
v nekaterih kulturah povsem neprimerno, da se v izobraževanje vključuje-
jo deklice, čeprav jim ta pravica po mednarodnih deklaracijah pripada. Ker
pa je varovanje otrokovih pravic za vlade obvezujoče, lahko svojo zagovor-
niško vlogo v tem primeru odigrajo najrazličnejše laične ali strokovne or-
ganizacije, posamezniki ipd., ki s pritiskom na vlade postopno spreminja-
jo tradicionalne poglede, zasidrane v kulturi, ki so škodljive za otroke. Ne
gre torej prezreti, da pojem kulture ni statičen, ampak se pod vplivom spre-
memb v družbi tudi spreminja.
Eden od problemov, s katerimi se ukvarja razviti svet, pa je tudi zagota-
vljanje enakih možnosti znotraj razvitega dela sveta, saj se tudi v tem pri-
meru srečujemo z vse večjimi razlikami med bogatimi in revnimi. Prav kre-
pitev možnosti za učenje in razvoj v predšolskem obdobju je ena od poti,
