Page 61 - Tatjana Vonta, Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb, Digitalna knjižnica, Dissertationes 8
P. 61
Predšolska vzgoja v izzivih sodobne družbe
govih individualnih strategij mišljenja, osebnih stališč, mnenj in prepri-
čanj ter čutenje v procesu konstruiranja znanja ter spoznavanja pojmov pa
tudi pri spoprijemanju s problemi. Otrokom naj bi nudila potrebno spod-
budo, da svoje porajajoče zmožnosti uporabljajo čim bolj pogosto, na čim
bolj samosvoj in domišljijski način. Ustvarjala naj bi situacije ali pa izkori-
stila spontane situacije oziroma »pobude trenutka«, v katerih lahko otro-
ci dajejo svoje ideje, inicirajo dejavnost, povedo svoje mnenje in občutja.
Ob tem pa ne smemo pozabiti na ustvarjanje možnosti za pridobivanje iz-
kušenj neposredne odgovornosti za svoje ideje in ravnanje. Končno pa naj
bi otroku omogočili presojanje ter možnosti, da to, česar so se naučili, upo-
rabljajo pri novih nalogah in v novih situacijah. Skratka, tudi organizirana
predšolska vzgoja je v novih, spreminjajočih časih izoblikovala nove cilje,
ki se odzivajo na spremembe v družbi.
Otrokove pravice in potrebe ter zagovorništvo
Zanesljivo lahko trdimo, da so raziskovalne ugotovitve o učinkih pred-
šolske vzgoje na otrokov razvoj vplivale na pojav intenzivnega zagovorni-
štva vseh otrok, ki temelji na Konvenciji o otrokovih pravicah. Lahko pa
seveda trdimo tudi obratno, da je k novemu razmišljanju o otrocih in or-
ganizirani predšolski vzgoji prispevalo širjenje zagovorništva otrok, ki je
bilo v tem obdobju izrazito intenzivno. Zagovorništvo na področju pred-
šolske vzgoje ni nov pojav. Načeloma lahko to funkcijo pripišemo vsem pi-
onirjem, ki so v preteklosti zagovarjali interese otrok. Zgodovinsko gleda-
no je bilo včasih zagovorništvo predvsem v domeni posameznikov, danes
pa je bolj množično in z demokratizacijo družbe, dostopom do informa-
cij ter osveščenostjo državljanov tudi bolj prisotno na različnih ravneh od
mednarodne do povsem lokalne ravni. Zagovorništvo postaja tem bolj po-
membno in tudi učinkovito, čim bolj se zavedamo, da tvorijo osnovo orga-
nizirane predšolske vzgoje otrokove pravice in ne le potrebe otrok oziroma
njihovih staršev. Načeloma zagovorništvo na lokalni ravni zajema :
— zavzemanje za reševanje problemov, ki zadevajo otroke in družine,
— širjenje znanja in izkušenj,
— ojačanje staršev in družine,
— zavzemanje za stroko in tiste, ki v stroki delajo.
Na lokalni ravni je zagovorništvo v tem obdobju pridobilo veljavo tudi
zaradi vse bolj poudarjene potrebe po odpiranju institucij v okolje ter vklju-
čevanju lokalne skupnosti v odločanje in vodenje institucij. Po drugi strani
govih individualnih strategij mišljenja, osebnih stališč, mnenj in prepri-
čanj ter čutenje v procesu konstruiranja znanja ter spoznavanja pojmov pa
tudi pri spoprijemanju s problemi. Otrokom naj bi nudila potrebno spod-
budo, da svoje porajajoče zmožnosti uporabljajo čim bolj pogosto, na čim
bolj samosvoj in domišljijski način. Ustvarjala naj bi situacije ali pa izkori-
stila spontane situacije oziroma »pobude trenutka«, v katerih lahko otro-
ci dajejo svoje ideje, inicirajo dejavnost, povedo svoje mnenje in občutja.
Ob tem pa ne smemo pozabiti na ustvarjanje možnosti za pridobivanje iz-
kušenj neposredne odgovornosti za svoje ideje in ravnanje. Končno pa naj
bi otroku omogočili presojanje ter možnosti, da to, česar so se naučili, upo-
rabljajo pri novih nalogah in v novih situacijah. Skratka, tudi organizirana
predšolska vzgoja je v novih, spreminjajočih časih izoblikovala nove cilje,
ki se odzivajo na spremembe v družbi.
Otrokove pravice in potrebe ter zagovorništvo
Zanesljivo lahko trdimo, da so raziskovalne ugotovitve o učinkih pred-
šolske vzgoje na otrokov razvoj vplivale na pojav intenzivnega zagovorni-
štva vseh otrok, ki temelji na Konvenciji o otrokovih pravicah. Lahko pa
seveda trdimo tudi obratno, da je k novemu razmišljanju o otrocih in or-
ganizirani predšolski vzgoji prispevalo širjenje zagovorništva otrok, ki je
bilo v tem obdobju izrazito intenzivno. Zagovorništvo na področju pred-
šolske vzgoje ni nov pojav. Načeloma lahko to funkcijo pripišemo vsem pi-
onirjem, ki so v preteklosti zagovarjali interese otrok. Zgodovinsko gleda-
no je bilo včasih zagovorništvo predvsem v domeni posameznikov, danes
pa je bolj množično in z demokratizacijo družbe, dostopom do informa-
cij ter osveščenostjo državljanov tudi bolj prisotno na različnih ravneh od
mednarodne do povsem lokalne ravni. Zagovorništvo postaja tem bolj po-
membno in tudi učinkovito, čim bolj se zavedamo, da tvorijo osnovo orga-
nizirane predšolske vzgoje otrokove pravice in ne le potrebe otrok oziroma
njihovih staršev. Načeloma zagovorništvo na lokalni ravni zajema :
— zavzemanje za reševanje problemov, ki zadevajo otroke in družine,
— širjenje znanja in izkušenj,
— ojačanje staršev in družine,
— zavzemanje za stroko in tiste, ki v stroki delajo.
Na lokalni ravni je zagovorništvo v tem obdobju pridobilo veljavo tudi
zaradi vse bolj poudarjene potrebe po odpiranju institucij v okolje ter vklju-
čevanju lokalne skupnosti v odločanje in vodenje institucij. Po drugi strani
