Page 36 - Tatjana Vonta, Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb, Digitalna knjižnica, Dissertationes 8
P. 36
Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb
Pomemben vpliv na takratna dogajanja v vzgoji in izobraževanju lahko
pripišemo tudi humanističnim psihologom, ki so zavračali tako behaviori-
zem kot tudi psihoanalizo oziroma njihovo poudarjanje nevrotičnega ob-
našanja ter nezmožnosti definiranja poti razvoja pozitivne, zdrave osebno-
sti.5 Na kratko lahko med značilnostmi humanistične psihologije pouda-
rimo njihovo usmerjenost k proučevanju izkušenj in njihov pomen za člo-
veka, poudarjanje določenih človeških lastnosti, kot so izbiranje, ustvarjal-
nost, ocenjevanje, samorealizacija, skrb za ohranjanje človekovega dosto-
janstva ter razvoj prirojenih potencialov, ki so v vsakem človeku. Pri tem je
ena od osnovnih trditev, na kateri sloni humanistična psihologija, trditev,
da človeško obnašanje motivira zadovoljevanje potreb. Humanistični psi-
holog A. Maslow je oblikoval teorijo razvoja osebnosti na osnovi hierarhije
osnovnih potreb ter potreb razvoja oziroma rasti. Meni, da te potrebe mo-
tivirajo posameznikovo vedenje in vodijo k zdravemu razvoju, če so zado-
voljene.6 Osnovne potrebe vključujejo fiziološke potrebe, potrebe po var-
nosti in preživetju. Potrebe po razvoju in rasti se pojavijo, ko so osnovne
potrebe zadovoljene. Potrebe po razvoju vsebujejo potrebo po ljubezni in
pripadanju ter potrebo po samospoštovanju, ki se uresničuje ob prepozna-
vanju, odobravanju dosežkov s strani odraslih in vrstnikov in ki vodijo k
občutku zmožnosti. Ko so te potrebe zadovoljene, posameznik začne ure-
sničevati druge potrebe, med katerimi je najvišje na lestvici potreba po sa-
moaktualizaciji oziroma želja, da bi svoje sposobnosti in talente razvil do
popolnosti. Motivacija za zadovoljevanje razvojnih potreb in potreb po ra-
sti narašča, če so te zadovoljene, in pada, če niso zadovoljene.7 Tudi njegova
teorija je vplivala na predšolske programe, saj morajo vzgojitelji vedeti, ka-
tere osnovne potrebe so ali pa niso zadovoljene pri otroku, če mu želijo po-
magati k razvoju na zdrav način. Občutek varnosti lahko otrokom nudijo s
predvidljivimi rutinskimi dejavnostmi.
Med humanističnimi psihologi velja omeniti še Rogersa, ki si razvoj raz-
laga kot približevanje »idealnemu jazu« ali podobi tistega, kar bi radi po-
stali. Pri tem pa ta razvoj poteka od rigidnosti k fleksibilnosti, od statič-
nega k procesnemu, od odvisnosti k avtonomnosti, od predvidljivega do
nepredvidljivo kreativnega, od obrambnega ravnanja k samosprejemanju.8
Rogers je zaznamoval institucionalno predšolsko vzgojo predvsem s svojim
pojmovanjem razvoja od odvisnosti k avtonomnosti ter poudarjanjem po-
5 R. M. Thomas, Comparing Theories of Child Development, Belmont 1992.
6 Abraham H. Maslow, Toward a psychology of Being, New York 1968.
7 A. H. Maslow, Motivation and Personality, New York 1970.
8 R. M. Thomas, Comparing Theories of Child Development, Belmont 1992, 413.
Pomemben vpliv na takratna dogajanja v vzgoji in izobraževanju lahko
pripišemo tudi humanističnim psihologom, ki so zavračali tako behaviori-
zem kot tudi psihoanalizo oziroma njihovo poudarjanje nevrotičnega ob-
našanja ter nezmožnosti definiranja poti razvoja pozitivne, zdrave osebno-
sti.5 Na kratko lahko med značilnostmi humanistične psihologije pouda-
rimo njihovo usmerjenost k proučevanju izkušenj in njihov pomen za člo-
veka, poudarjanje določenih človeških lastnosti, kot so izbiranje, ustvarjal-
nost, ocenjevanje, samorealizacija, skrb za ohranjanje človekovega dosto-
janstva ter razvoj prirojenih potencialov, ki so v vsakem človeku. Pri tem je
ena od osnovnih trditev, na kateri sloni humanistična psihologija, trditev,
da človeško obnašanje motivira zadovoljevanje potreb. Humanistični psi-
holog A. Maslow je oblikoval teorijo razvoja osebnosti na osnovi hierarhije
osnovnih potreb ter potreb razvoja oziroma rasti. Meni, da te potrebe mo-
tivirajo posameznikovo vedenje in vodijo k zdravemu razvoju, če so zado-
voljene.6 Osnovne potrebe vključujejo fiziološke potrebe, potrebe po var-
nosti in preživetju. Potrebe po razvoju in rasti se pojavijo, ko so osnovne
potrebe zadovoljene. Potrebe po razvoju vsebujejo potrebo po ljubezni in
pripadanju ter potrebo po samospoštovanju, ki se uresničuje ob prepozna-
vanju, odobravanju dosežkov s strani odraslih in vrstnikov in ki vodijo k
občutku zmožnosti. Ko so te potrebe zadovoljene, posameznik začne ure-
sničevati druge potrebe, med katerimi je najvišje na lestvici potreba po sa-
moaktualizaciji oziroma želja, da bi svoje sposobnosti in talente razvil do
popolnosti. Motivacija za zadovoljevanje razvojnih potreb in potreb po ra-
sti narašča, če so te zadovoljene, in pada, če niso zadovoljene.7 Tudi njegova
teorija je vplivala na predšolske programe, saj morajo vzgojitelji vedeti, ka-
tere osnovne potrebe so ali pa niso zadovoljene pri otroku, če mu želijo po-
magati k razvoju na zdrav način. Občutek varnosti lahko otrokom nudijo s
predvidljivimi rutinskimi dejavnostmi.
Med humanističnimi psihologi velja omeniti še Rogersa, ki si razvoj raz-
laga kot približevanje »idealnemu jazu« ali podobi tistega, kar bi radi po-
stali. Pri tem pa ta razvoj poteka od rigidnosti k fleksibilnosti, od statič-
nega k procesnemu, od odvisnosti k avtonomnosti, od predvidljivega do
nepredvidljivo kreativnega, od obrambnega ravnanja k samosprejemanju.8
Rogers je zaznamoval institucionalno predšolsko vzgojo predvsem s svojim
pojmovanjem razvoja od odvisnosti k avtonomnosti ter poudarjanjem po-
5 R. M. Thomas, Comparing Theories of Child Development, Belmont 1992.
6 Abraham H. Maslow, Toward a psychology of Being, New York 1968.
7 A. H. Maslow, Motivation and Personality, New York 1970.
8 R. M. Thomas, Comparing Theories of Child Development, Belmont 1992, 413.
