Page 31 - Tatjana Vonta, Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb, Digitalna knjižnica, Dissertationes 8
P. 31
Obdobje prvih znanstvenih zasnov organizirane predšolske vzgoje
vsem na krepitev njihovega zdravja (nega, prehrana, svež zrak in čistoča),
kasneje pa so to poslanstvo razširili še z izobraževalnimi izkušnjami. Po-
udarjali so pomen senzornih izkušenj, vendar predvsem v dejavnostih na
prostem ter v vsakodnevnih dejavnostih. Cenili so zlasti različne dejavno-
sti na vrtu, z rastlinami, zemljo, vodo, živalmi. Poleg tega pa so izjemno ce-
nili tudi vse dejavnosti, ki so bile povezane z ustvarjalnostjo otrok in izra-
zne dejavnosti (umetnost, dramatizacija, gradnja s kockami, zgodbice in
pesmi) ter reševanje problemov. Otroke so že pri petih letih učili pisanja,
branja in računanja. Poslanstvo tega modela je bilo predvsem podpiranje fi-
zičnega in mentalnega razvoja revnih otrok s kvalitetami okolja, ki je bilo
značilno za bogatejše sloje.
Nekoliko kasneje se srečamo tudi z drugimi modeli organizirane pred-
šolske vzgoje. Belgijec Ovide Decroly (1861–1932) je svoj model zasno-
val na kritiki ignoriranja otrokove osebnosti in njegovih interesov. Njegov
moto »vzgoja za življenje skozi življenje«5 je temeljil na celostnem pristo-
pu k otroku ter prepričanju, da je potrebno s predšolsko vzgojo pripraviti
otroka za življenje, zato je v središče organizirane predšolske vzgoje posta-
vil resnične predmete v otrokovem okolju, pri tem pa je proces samospo-
znavanja pri otrocih postavil kot pogoj za spoznavanje okolja in drugih v
njem. Bistvo pedagoškega procesa je videl v zadovoljevanju otrokovih in-
teresov s temami ali projekti, okrog katerih se odvija dejavnost otrok. Sis-
tematičnosti v razširjanju otrokovega znanja ni posvečal pozornosti. S to
zahtevo je Decroly na nek način ustvaril protiutež zelo umetno didakti-
ciranim pristopom Fröbla in Marie Montessori. Ob pretiranem enosmer-
nem poudarjanju principa otrokove svobode in individualnosti so modeli,
ki so se razvili iz njegovih teoretskih postavk, zašli tudi v pedocentrizem.
Tudi Decrolyjeve ideje so zaznamovale sodobne pristope k vzgoji in izobra-
ževanju predšolskih otrok, le da jih danes razumemo na drugačen način in
v drugem kontekstu.
Sovjetska pedagogika
V dvajsetih letih prejšnjega stoletja se je začela razvijala tudi sovjetska
pedagogika. Takratna Sovjetska zveza je po oktobrski revoluciji vzposta-
vila nov politični sistem, ki je vplival na vse pore takratnega življenja. Za-
radi visoke stopnje zaposlovanja žensk in visoke stopnje nezaupanja v dru-
žine in s tem družinske vzgoje so organizirani predšolski vzgoji posveča-
li precejšnjo pozornost in jo državno financirali do takšne stopnje, da je
postala tako rekoč nenadomestljiva za vsako družino. Postala je do neke
5 N. B. Mčedlidze, A. A. Lebedenko, J. A. Grebenščikova, n. d.
vsem na krepitev njihovega zdravja (nega, prehrana, svež zrak in čistoča),
kasneje pa so to poslanstvo razširili še z izobraževalnimi izkušnjami. Po-
udarjali so pomen senzornih izkušenj, vendar predvsem v dejavnostih na
prostem ter v vsakodnevnih dejavnostih. Cenili so zlasti različne dejavno-
sti na vrtu, z rastlinami, zemljo, vodo, živalmi. Poleg tega pa so izjemno ce-
nili tudi vse dejavnosti, ki so bile povezane z ustvarjalnostjo otrok in izra-
zne dejavnosti (umetnost, dramatizacija, gradnja s kockami, zgodbice in
pesmi) ter reševanje problemov. Otroke so že pri petih letih učili pisanja,
branja in računanja. Poslanstvo tega modela je bilo predvsem podpiranje fi-
zičnega in mentalnega razvoja revnih otrok s kvalitetami okolja, ki je bilo
značilno za bogatejše sloje.
Nekoliko kasneje se srečamo tudi z drugimi modeli organizirane pred-
šolske vzgoje. Belgijec Ovide Decroly (1861–1932) je svoj model zasno-
val na kritiki ignoriranja otrokove osebnosti in njegovih interesov. Njegov
moto »vzgoja za življenje skozi življenje«5 je temeljil na celostnem pristo-
pu k otroku ter prepričanju, da je potrebno s predšolsko vzgojo pripraviti
otroka za življenje, zato je v središče organizirane predšolske vzgoje posta-
vil resnične predmete v otrokovem okolju, pri tem pa je proces samospo-
znavanja pri otrocih postavil kot pogoj za spoznavanje okolja in drugih v
njem. Bistvo pedagoškega procesa je videl v zadovoljevanju otrokovih in-
teresov s temami ali projekti, okrog katerih se odvija dejavnost otrok. Sis-
tematičnosti v razširjanju otrokovega znanja ni posvečal pozornosti. S to
zahtevo je Decroly na nek način ustvaril protiutež zelo umetno didakti-
ciranim pristopom Fröbla in Marie Montessori. Ob pretiranem enosmer-
nem poudarjanju principa otrokove svobode in individualnosti so modeli,
ki so se razvili iz njegovih teoretskih postavk, zašli tudi v pedocentrizem.
Tudi Decrolyjeve ideje so zaznamovale sodobne pristope k vzgoji in izobra-
ževanju predšolskih otrok, le da jih danes razumemo na drugačen način in
v drugem kontekstu.
Sovjetska pedagogika
V dvajsetih letih prejšnjega stoletja se je začela razvijala tudi sovjetska
pedagogika. Takratna Sovjetska zveza je po oktobrski revoluciji vzposta-
vila nov politični sistem, ki je vplival na vse pore takratnega življenja. Za-
radi visoke stopnje zaposlovanja žensk in visoke stopnje nezaupanja v dru-
žine in s tem družinske vzgoje so organizirani predšolski vzgoji posveča-
li precejšnjo pozornost in jo državno financirali do takšne stopnje, da je
postala tako rekoč nenadomestljiva za vsako družino. Postala je do neke
5 N. B. Mčedlidze, A. A. Lebedenko, J. A. Grebenščikova, n. d.
