Page 33 - Tatjana Vonta, Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb, Digitalna knjižnica, Dissertationes 8
P. 33
obje socialnega
nemira in poudar-
jenih vplivov okolja
ali obdobje dozo-
revanja
Čas po drugi svetovni vojni
Čas okrog 2. svetovne vojne je posebej zaznamoval tudi področje or-
ganizirane predšolske vzgoje. Hitlerjeva Nemčija je v skrbi za či-
stost svoje rase poskrbela tudi za posebne institucije, v katerih so vzgajali
tako imenovane otroke rajha (državne otroke). Otroci, katerih starši so bili
čisti Arijci, so običajno prišli v takšne institucije takoj po rojstvu. Higien-
ski, zdravstveni in prehranjevalni režim v teh institucijah je bil v primerja-
vi z drugimi institucijami na mnogo višji stopnji, vendar otroci niso napre-
dovali bolje. Še več, ob koncu vojne so s prihodom zaveznikov strokovnja-
ki ugotavljali, da večina teh otrok močno zaostaja za razvojem drugih, ena-
ko starih otrok. Izjema so bili le posebej ljubki in komunikativni otroci, ki
so si uspeli pridobiti več pozornosti pomembnih odraslih, ki so v njihovem
okolju skrbeli zanje. Ta dejstva so močno zaznamovala odnos do instituci-
onalne vzgoje predšolskih otrok in ji dodelile še večje nezaupanje in še bolj
negativni prizvok, kot ga je imela pred vojno. Tako se je povojni svet znašel
v dilemi, kako poskrbeti za predšolske otroke, posebej še, ker se je v tistem
času začelo bolj množično zaposlovanje mater zaradi večanja potreb po de-
lovni sili, ki je obnavljala življenje po vojnem opustošenju.
To obdobje sta zaznamovala tudi R. Spitz1 in Bowlby,2 ki sta s svojimi
raziskavami poudarjala škodljive vplive zgodnjega ločevanja otrok od ma-
1 René A. Spitz, Hospitalism; An inquiry into the genesis of psychiatric conditions in early child-
hood, Psychoanalytic Study of the Child 1, New York 1945, 53–74.
2 John Bowlby, Attachment and loss (Vol.1), New York 1969.
nemira in poudar-
jenih vplivov okolja
ali obdobje dozo-
revanja
Čas po drugi svetovni vojni
Čas okrog 2. svetovne vojne je posebej zaznamoval tudi področje or-
ganizirane predšolske vzgoje. Hitlerjeva Nemčija je v skrbi za či-
stost svoje rase poskrbela tudi za posebne institucije, v katerih so vzgajali
tako imenovane otroke rajha (državne otroke). Otroci, katerih starši so bili
čisti Arijci, so običajno prišli v takšne institucije takoj po rojstvu. Higien-
ski, zdravstveni in prehranjevalni režim v teh institucijah je bil v primerja-
vi z drugimi institucijami na mnogo višji stopnji, vendar otroci niso napre-
dovali bolje. Še več, ob koncu vojne so s prihodom zaveznikov strokovnja-
ki ugotavljali, da večina teh otrok močno zaostaja za razvojem drugih, ena-
ko starih otrok. Izjema so bili le posebej ljubki in komunikativni otroci, ki
so si uspeli pridobiti več pozornosti pomembnih odraslih, ki so v njihovem
okolju skrbeli zanje. Ta dejstva so močno zaznamovala odnos do instituci-
onalne vzgoje predšolskih otrok in ji dodelile še večje nezaupanje in še bolj
negativni prizvok, kot ga je imela pred vojno. Tako se je povojni svet znašel
v dilemi, kako poskrbeti za predšolske otroke, posebej še, ker se je v tistem
času začelo bolj množično zaposlovanje mater zaradi večanja potreb po de-
lovni sili, ki je obnavljala življenje po vojnem opustošenju.
To obdobje sta zaznamovala tudi R. Spitz1 in Bowlby,2 ki sta s svojimi
raziskavami poudarjala škodljive vplive zgodnjega ločevanja otrok od ma-
1 René A. Spitz, Hospitalism; An inquiry into the genesis of psychiatric conditions in early child-
hood, Psychoanalytic Study of the Child 1, New York 1945, 53–74.
2 John Bowlby, Attachment and loss (Vol.1), New York 1969.
