Page 32 - Tatjana Vonta, Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb, Digitalna knjižnica, Dissertationes 8
P. 32
Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb
mere orodje kontrole družinske vzgoje, ločena od nje in večkrat tudi v vlo-
gi »prevzgoje staršev« v smeri uresničevanja državno predpisanih ciljev.
Temeljila je na strogo strukturiranih dejavnostih, s katerimi naj bi dose-
gli predpisane cilje, povsem pa je zanemarjala individualizirane pristope
in gradila na oblikovanju kolektiva. Igro in delo so strogo ločevali z uvaja-
njem spontane igre in usmerjenih zaposlitev. Ta koncepcija je zelo zazna-
movala tudi našo organizirano predšolsko vzgojo do poznih šestdesetih let
prejšnjega stoletja. Ob tem pa je potrebno poudariti, da so se tudi v sovjet-
ski pedagogiki že zgodaj začeli oblikovati različni pogledi na otrokov ra-
zvoj in učenje. Tako je delovala skupina znanstvenikov okrog I. Pavlova
(1849–1936), utemeljitelja klasičnega pogojevanja, ki je nudilo osnovo raz-
vijanju klasične behavioristične teorije, katero sta kasneje razvila Watson
in Skinner.
Druga skupina znanstvenikov pa je začela delovati okrog Vigotskega
(1896–1934), ki je v tistem času že razvil svojo teorijo o kognitivnem ra-
zvoju kot rezultatu aktivne interakcije med otrokom in okoljem. Ta je že
sredi tridesetih let 20. stoletja padla v nemilost pri tedanji sovjetski obla-
sti in se je ohranila oziroma razvijala le v ozkem krogu naslednikov Vigot-
skega. Zahodni svet pa je teoretska spoznanja Vigotskega odkril šele v šest-
desetih letih, uveljavljati pa jih je začel v osemdesetih in devetdesetih letih.
Ker so ideje Vigotskega močno zaznamovale sodobne pristope organizira-
ne predšolske vzgoje, jim bomo posebno pozornost namenili v poglavju, ki
opredeljuje sodobne tokove.
mere orodje kontrole družinske vzgoje, ločena od nje in večkrat tudi v vlo-
gi »prevzgoje staršev« v smeri uresničevanja državno predpisanih ciljev.
Temeljila je na strogo strukturiranih dejavnostih, s katerimi naj bi dose-
gli predpisane cilje, povsem pa je zanemarjala individualizirane pristope
in gradila na oblikovanju kolektiva. Igro in delo so strogo ločevali z uvaja-
njem spontane igre in usmerjenih zaposlitev. Ta koncepcija je zelo zazna-
movala tudi našo organizirano predšolsko vzgojo do poznih šestdesetih let
prejšnjega stoletja. Ob tem pa je potrebno poudariti, da so se tudi v sovjet-
ski pedagogiki že zgodaj začeli oblikovati različni pogledi na otrokov ra-
zvoj in učenje. Tako je delovala skupina znanstvenikov okrog I. Pavlova
(1849–1936), utemeljitelja klasičnega pogojevanja, ki je nudilo osnovo raz-
vijanju klasične behavioristične teorije, katero sta kasneje razvila Watson
in Skinner.
Druga skupina znanstvenikov pa je začela delovati okrog Vigotskega
(1896–1934), ki je v tistem času že razvil svojo teorijo o kognitivnem ra-
zvoju kot rezultatu aktivne interakcije med otrokom in okoljem. Ta je že
sredi tridesetih let 20. stoletja padla v nemilost pri tedanji sovjetski obla-
sti in se je ohranila oziroma razvijala le v ozkem krogu naslednikov Vigot-
skega. Zahodni svet pa je teoretska spoznanja Vigotskega odkril šele v šest-
desetih letih, uveljavljati pa jih je začel v osemdesetih in devetdesetih letih.
Ker so ideje Vigotskega močno zaznamovale sodobne pristope organizira-
ne predšolske vzgoje, jim bomo posebno pozornost namenili v poglavju, ki
opredeljuje sodobne tokove.
