Page 40 - Tatjana Vonta, Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb, Digitalna knjižnica, Dissertationes 8
P. 40
Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb
nujati veliko število raznovrstnega materiala in izkušenj za vse otroke, da
bi morali otroci imeti možnost dostopa do različnih materialov, ki so pri-
merni za različne razvojne stopnje in so hkrati vredni otrokove pozornosti.
Ti materiali pa morajo otroka tudi izzivati k igri, pridobivanju izkušenj o
simbolih, reševanju problemov, dogovarjanju, odločanju in urjenju novih
spretnosti v varnem okolju.15 Ob pridobivanju motoričnih izkušenj, razi-
skovanju, eksperimentiranju, testiranju hipotez in refleksiji bo otrok raz-
vijal mišljenje.
Head Start
V skrbi za zmanjšanje razlik iz tega obdobja je zanesljivo najbolj znan
primer takšne naravnanosti ameriški projekt War on Poverty (Vojna proti
revščini), ki ga je leta 1964 začel takratni predsednik L. Johnson in so ga se-
stavljali različni podprojekti. Sestavni del enega od teh podprojektov, ki je
zadeval akcijske programe v lokalnih skupnostih, pa je bil tudi Head Start
program. Ta program je pogosto poenostavljeno razumljen kot en, enoten
program v smislu tega, kar se je dogajalo v organizirani predšolski vzgo-
ji. Taka naivna poenostavitev je programu prinesla izjemno veliko škode
tudi na področju raziskovanja učinkov teh programov, saj so rezultate v za-
četni fazi posploševali, ne glede na vrsto programa in socialne značilnosti
otrok, ki so bili v te programe vključeni. Enotnost tega programa se kaže
le v osnovnih izhodiščih, kot sta npr. nujnost vključevanja staršev in vklju-
čevanje otrok v organizirano predšolsko vzgojo vsaj eno leto pred začet-
kom šolanja.
Na izvedbenem nivoju se je uresničevanje programa Head Start zelo raz-
likovalo. Spodek in Clark Brownova16 navajata štiri temeljne pristope, s ka-
terimi so v praksi organizirane predšolske vzgoje uresničevali Head Start
program:
— Montessori pristop,
— behavioristični pristopi,
— pristopi odprte vzgoje,
— konstruktivistični pristopi.
Takšna porazdelitev že sama po sebi pove, da je v realizaciji Head Start
programa prihajalo do razlik v teoretskih osnovah, oziroma v razvojni te-
15 Sue Bredekamp, Carol Copple, Developmentally appropriate practice in early childhood pro-
grams, Washington 1997.
16 B. Spodek, Patricia Clark Brown, Curriculum Alternatives in Early Childhood Education: A
Historical Perspective, New York 1993.
nujati veliko število raznovrstnega materiala in izkušenj za vse otroke, da
bi morali otroci imeti možnost dostopa do različnih materialov, ki so pri-
merni za različne razvojne stopnje in so hkrati vredni otrokove pozornosti.
Ti materiali pa morajo otroka tudi izzivati k igri, pridobivanju izkušenj o
simbolih, reševanju problemov, dogovarjanju, odločanju in urjenju novih
spretnosti v varnem okolju.15 Ob pridobivanju motoričnih izkušenj, razi-
skovanju, eksperimentiranju, testiranju hipotez in refleksiji bo otrok raz-
vijal mišljenje.
Head Start
V skrbi za zmanjšanje razlik iz tega obdobja je zanesljivo najbolj znan
primer takšne naravnanosti ameriški projekt War on Poverty (Vojna proti
revščini), ki ga je leta 1964 začel takratni predsednik L. Johnson in so ga se-
stavljali različni podprojekti. Sestavni del enega od teh podprojektov, ki je
zadeval akcijske programe v lokalnih skupnostih, pa je bil tudi Head Start
program. Ta program je pogosto poenostavljeno razumljen kot en, enoten
program v smislu tega, kar se je dogajalo v organizirani predšolski vzgo-
ji. Taka naivna poenostavitev je programu prinesla izjemno veliko škode
tudi na področju raziskovanja učinkov teh programov, saj so rezultate v za-
četni fazi posploševali, ne glede na vrsto programa in socialne značilnosti
otrok, ki so bili v te programe vključeni. Enotnost tega programa se kaže
le v osnovnih izhodiščih, kot sta npr. nujnost vključevanja staršev in vklju-
čevanje otrok v organizirano predšolsko vzgojo vsaj eno leto pred začet-
kom šolanja.
Na izvedbenem nivoju se je uresničevanje programa Head Start zelo raz-
likovalo. Spodek in Clark Brownova16 navajata štiri temeljne pristope, s ka-
terimi so v praksi organizirane predšolske vzgoje uresničevali Head Start
program:
— Montessori pristop,
— behavioristični pristopi,
— pristopi odprte vzgoje,
— konstruktivistični pristopi.
Takšna porazdelitev že sama po sebi pove, da je v realizaciji Head Start
programa prihajalo do razlik v teoretskih osnovah, oziroma v razvojni te-
15 Sue Bredekamp, Carol Copple, Developmentally appropriate practice in early childhood pro-
grams, Washington 1997.
16 B. Spodek, Patricia Clark Brown, Curriculum Alternatives in Early Childhood Education: A
Historical Perspective, New York 1993.
