Page 39 - Tatjana Vonta, Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb, Digitalna knjižnica, Dissertationes 8
P. 39
Obdobje socialnega nemira in poudarjenih vplivov okolja
cijsko-konstruktivističnega pojmovanja odnosa med dednostjo in okoljem
in spoznanju, da je razvoj dinamičen proces, v katerem vse, kar je dednega,
vpliva na okolje in obratno ter da je učenje posledica interakcije med zore-
njem in vplivi okolja, ki se kombinirajo na zelo kompleksen način. Na Pi-
ageta so vplivala dela Rousseauja, ki je gledal na otroka kot na aktivno bi-
tje, vendar je Piaget koncept naravnega razvoja dopolnil s predpostavko, da
otrok znanje gradi v interakciji s socialnim in fizičnim okoljem. To inte-
rakcijo je Piaget poimenoval asimilacija, akomodacija in ekvilibracija. Ko
je otrok v interakciji, si oblikuje sheme oziroma organizacijske vzorce, ki so
osnova za bolj zapletene strukture. Z asimilacijo vsrkava novo snov v že ob-
stoječe strukture, z akomodacijo se obstoječe strukture spremenijo, tako da
odgovarjajo oziroma vključijo nove situacije. Oba procesa potekata hkrati
in se prepletata. Tretji proces, ekvilibracija, pa temelji na predpostavki, da
organizem teži k dinamičnemu ravnovesju med že obstoječimi struktura-
mi in novimi dogodki. V tem procesu pa otroci izumijo najbolj učinkovi-
to pot za ravnanje v okolju.
Piaget je postavil teorijo faz otrokovega intelektualnega razvoja in pred-
postavlja, da poteka kognitivni razvoj pri vseh otrocih skozi serijo štirih faz
(senzomotorična, predoperativna, konkretno operativna in faza formalnih
operacij). Piaget je svojo teorijo osnoval na štirih osnovnih podmenah o
otrokovem kognitivnem razvoju:
1) Biološki vplivi in vplivi okolja so v stalni interakciji, da bi se razvile spo-
sobnosti mišljenja, sklepanja in zaznavanja.
2) Kognitivni razvoj je v osnovi rezultat neposredne izkušnje v okolju;
otroci so šele sčasoma zmožni transformirati svoje izkušnje na mental-
nem nivoju s pomočjo notranje refleksije.
3) Hitrost razvoja posameznika je pogojena s socialnim okoljem.
4) Kognitivni razvoj prinaša glavne kakovostne spremembe v mišljenju po-
sameznika.
Piaget sam nikoli ni imel namena prenašati svoje teorije v prakso pred-
šolskih programov. To so storili njegovi sodobniki in pri tem seveda vsak
po svoje, iz svojega zornega kota, uporabljali Piagetovo teorijo kot izhodi-
šče določenih pedagoških rešitev (predvsem vzorcev interakcije med od-
raslim in otrokom) ali celega programa (npr. program Educating the Yo-
ung Thinker14). Vendar je njegova teorija močno vplivala na naše vedenje o
tem, kaj naj bi vzgojitelj počel, da bi podpiral otrokov intelektualni razvoj.
Njegove ideje so vplivale tudi na prepričanje o tem, da bi vrtci morali po-
14 Povzeto po: M. R. Jalongo, J. P. Isenberg, n. d.
cijsko-konstruktivističnega pojmovanja odnosa med dednostjo in okoljem
in spoznanju, da je razvoj dinamičen proces, v katerem vse, kar je dednega,
vpliva na okolje in obratno ter da je učenje posledica interakcije med zore-
njem in vplivi okolja, ki se kombinirajo na zelo kompleksen način. Na Pi-
ageta so vplivala dela Rousseauja, ki je gledal na otroka kot na aktivno bi-
tje, vendar je Piaget koncept naravnega razvoja dopolnil s predpostavko, da
otrok znanje gradi v interakciji s socialnim in fizičnim okoljem. To inte-
rakcijo je Piaget poimenoval asimilacija, akomodacija in ekvilibracija. Ko
je otrok v interakciji, si oblikuje sheme oziroma organizacijske vzorce, ki so
osnova za bolj zapletene strukture. Z asimilacijo vsrkava novo snov v že ob-
stoječe strukture, z akomodacijo se obstoječe strukture spremenijo, tako da
odgovarjajo oziroma vključijo nove situacije. Oba procesa potekata hkrati
in se prepletata. Tretji proces, ekvilibracija, pa temelji na predpostavki, da
organizem teži k dinamičnemu ravnovesju med že obstoječimi struktura-
mi in novimi dogodki. V tem procesu pa otroci izumijo najbolj učinkovi-
to pot za ravnanje v okolju.
Piaget je postavil teorijo faz otrokovega intelektualnega razvoja in pred-
postavlja, da poteka kognitivni razvoj pri vseh otrocih skozi serijo štirih faz
(senzomotorična, predoperativna, konkretno operativna in faza formalnih
operacij). Piaget je svojo teorijo osnoval na štirih osnovnih podmenah o
otrokovem kognitivnem razvoju:
1) Biološki vplivi in vplivi okolja so v stalni interakciji, da bi se razvile spo-
sobnosti mišljenja, sklepanja in zaznavanja.
2) Kognitivni razvoj je v osnovi rezultat neposredne izkušnje v okolju;
otroci so šele sčasoma zmožni transformirati svoje izkušnje na mental-
nem nivoju s pomočjo notranje refleksije.
3) Hitrost razvoja posameznika je pogojena s socialnim okoljem.
4) Kognitivni razvoj prinaša glavne kakovostne spremembe v mišljenju po-
sameznika.
Piaget sam nikoli ni imel namena prenašati svoje teorije v prakso pred-
šolskih programov. To so storili njegovi sodobniki in pri tem seveda vsak
po svoje, iz svojega zornega kota, uporabljali Piagetovo teorijo kot izhodi-
šče določenih pedagoških rešitev (predvsem vzorcev interakcije med od-
raslim in otrokom) ali celega programa (npr. program Educating the Yo-
ung Thinker14). Vendar je njegova teorija močno vplivala na naše vedenje o
tem, kaj naj bi vzgojitelj počel, da bi podpiral otrokov intelektualni razvoj.
Njegove ideje so vplivale tudi na prepričanje o tem, da bi vrtci morali po-
14 Povzeto po: M. R. Jalongo, J. P. Isenberg, n. d.
