Page 26 - Tatjana Vonta, Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb, Digitalna knjižnica, Dissertationes 8
P. 26
Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb
je imelo gibanje svoj vpliv tudi na pedagoškem polju organizirane predšol-
ske vzgoje, ki naj bi bila skladna z nivojem razvoja otrok. Tako naj bi izo-
braževanje sledilo razvoju tako, da bi otrokove zmožnosti ocenili, na osno-
vi te ocene pa naj bi bil vzgojitelj zmožen določiti, česa je otroka mogoče
naučiti, in omogočal takšne izkušnje, ki bi ustrezale razvijajočim se zmo-
žnostim otroka.
John Dewey in ideje progresivne pedagogike
Vzporedno s temi dogajanji na področju študija otroka je nastajalo tudi
gibanje »progresivne pedagogike«, ki se je oblikovalo okrog Johna Deweya
(1858—1952). Med drugim je zagovarjal izkustveno učenje ter tezo, da naj
bi bili vzgojno-izobraževalni programi zgrajeni na interesih otrok. Deweye-
vo pisanje in njegovo gibanje sta postali vse širše sprejeti in podprti. Dewey
je sam ustanovil svojo šolo (laboratorij na univerzi v Chicagu) in v njej pro-
učeval kurikulum. Prepričan je bil, da je potrebno kurikulum osredotočiti
na otroka in vključiti takšne vsebine, ki bodo otrokom omogočale razume-
vanje socialnih namenov in skupnosti. Bil je zagovornik aktivnega učenja,
materialov, ki jih lahko uporabljamo na različne načine ter principa od bli-
žnjega in znanega k daljnemu in neznanemu. Ključna misel njegove filozo-
fije je bila, da je potrebno otroke pripravljati na to, da bodo postali državlja-
ni demokratičnih družb. Ta cilj pa lahko po njegovem mnenju dosežemo le,
če jim damo možnost misliti, sklepati, sprejemati odločitve danes, tukaj in
sedaj. Tako je cilje iz prihodnosti prenesel v sedanje življenje. Po njegovem
mnenju so namreč izkušnje iz neposrednega življenja najboljši način učenja
in zato naj bi na njih temeljil program organizirane predšolske vzgoje.
Zagovarjal je misel, da se otroci učijo spretnosti, ki jih potrebujejo za mi-
šljenje ob igri in dejavnostih ter v interakciji z okoljem. Zato je poudarjal po-
men konkretnih in za otroka osebno pomembnih in smiselnih izkušenj. So-
cialno življenje v skupnosti pa je pojmoval kot osnovo otrokovega izobraže-
vanja in vzgoje. Otrok ima v pogojih organizirane vzgoje in izobraževanja
možnost pridobiti izkušnje o skupnosti, ki jih v igri in drugih oblikah iz-
ražanja preoblikuje in tako oblikuje pomen oziroma smisel iz teh izkušenj.
Leta 1897 je Dewey izdal svojo filozofijo edukacije v dokumentu, ki ga
je poimenoval »Moj pedagoški credo«1 in v njem je izpostavil naslednja
prepričanja:
— da se otroci najbolje učijo v interakciji z drugimi ljudmi, ko delajo sami
in v sodelovanju z vrstniki in odraslimi;
1 C. G. Mooney, Theories of Childhood, Minnesota 2000.
je imelo gibanje svoj vpliv tudi na pedagoškem polju organizirane predšol-
ske vzgoje, ki naj bi bila skladna z nivojem razvoja otrok. Tako naj bi izo-
braževanje sledilo razvoju tako, da bi otrokove zmožnosti ocenili, na osno-
vi te ocene pa naj bi bil vzgojitelj zmožen določiti, česa je otroka mogoče
naučiti, in omogočal takšne izkušnje, ki bi ustrezale razvijajočim se zmo-
žnostim otroka.
John Dewey in ideje progresivne pedagogike
Vzporedno s temi dogajanji na področju študija otroka je nastajalo tudi
gibanje »progresivne pedagogike«, ki se je oblikovalo okrog Johna Deweya
(1858—1952). Med drugim je zagovarjal izkustveno učenje ter tezo, da naj
bi bili vzgojno-izobraževalni programi zgrajeni na interesih otrok. Deweye-
vo pisanje in njegovo gibanje sta postali vse širše sprejeti in podprti. Dewey
je sam ustanovil svojo šolo (laboratorij na univerzi v Chicagu) in v njej pro-
učeval kurikulum. Prepričan je bil, da je potrebno kurikulum osredotočiti
na otroka in vključiti takšne vsebine, ki bodo otrokom omogočale razume-
vanje socialnih namenov in skupnosti. Bil je zagovornik aktivnega učenja,
materialov, ki jih lahko uporabljamo na različne načine ter principa od bli-
žnjega in znanega k daljnemu in neznanemu. Ključna misel njegove filozo-
fije je bila, da je potrebno otroke pripravljati na to, da bodo postali državlja-
ni demokratičnih družb. Ta cilj pa lahko po njegovem mnenju dosežemo le,
če jim damo možnost misliti, sklepati, sprejemati odločitve danes, tukaj in
sedaj. Tako je cilje iz prihodnosti prenesel v sedanje življenje. Po njegovem
mnenju so namreč izkušnje iz neposrednega življenja najboljši način učenja
in zato naj bi na njih temeljil program organizirane predšolske vzgoje.
Zagovarjal je misel, da se otroci učijo spretnosti, ki jih potrebujejo za mi-
šljenje ob igri in dejavnostih ter v interakciji z okoljem. Zato je poudarjal po-
men konkretnih in za otroka osebno pomembnih in smiselnih izkušenj. So-
cialno življenje v skupnosti pa je pojmoval kot osnovo otrokovega izobraže-
vanja in vzgoje. Otrok ima v pogojih organizirane vzgoje in izobraževanja
možnost pridobiti izkušnje o skupnosti, ki jih v igri in drugih oblikah iz-
ražanja preoblikuje in tako oblikuje pomen oziroma smisel iz teh izkušenj.
Leta 1897 je Dewey izdal svojo filozofijo edukacije v dokumentu, ki ga
je poimenoval »Moj pedagoški credo«1 in v njem je izpostavil naslednja
prepričanja:
— da se otroci najbolje učijo v interakciji z drugimi ljudmi, ko delajo sami
in v sodelovanju z vrstniki in odraslimi;
1 C. G. Mooney, Theories of Childhood, Minnesota 2000.
