Page 25 - Tatjana Vonta, Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb, Digitalna knjižnica, Dissertationes 8
P. 25
obje prvih
znanstvenih zasnov
organizirane pred-
šolske vzgoje ali
obdobje prebujanja
Drugi vzpon doživi organizirana predšolska vzgoja konec 19. stole-
tja in v začetku 20. stoletja, ko nastanejo prve znanstvene podlage
za organiziranje institucionalne predšolske vzgoje v gibanju za študij otro-
ka. Znanstveno osnovo k študiju otroka je podal Charles Darwin (1809—
1882) z zapiski o svojih otrocih, kasneje pa se je razvilo v t. i. »gibanje za
študij otroka«. Gibanje je bilo zasnovano okrog Stanleya Halla (1844—
1924) in kasneje Arnolda Gesella (1890—1961). Oba sta z iskanjem norm
ali povprečnih nivojev razvoja otrok (zbranih na skupinah otrok) v različ-
ni starosti, oblikovala zasnovo za znanstveni študij otroka. Gibanje je pri-
neslo znanstveni nivo spoznanj o otrokovem razvoju in učenju, pa tudi vse
več spoznanj o tem, kako se otrok razvija in uči in končno nativistično teo-
rijo razvoja, ki sloni na principu zorenja.
Nativisti trdijo, da se otroci razvijajo v določenem zaporedju in gredo
skozi iste stopnje razvoja kot rezultat zakonov zorenja. Gesell je sicer pri-
znaval, da ima okolje pri tem določeno vlogo, vendar je poudarjal, da je
osnova za razvoj podedovana in se s pomočjo zorenja odvija nepretrgoma
in spiralasto. Lastna podedovana razvojna ura, ki jo imajo otroci v sebi, pa
določa, kdaj bo otrok dosegel določeno stopnjo razvoja; vsako prehitevanje
je po mnenju nativistov nemogoče in škodljivo.
Takšno gledanje na razvoj in učenje otrok je seveda potisnilo pedagoga
v funkcijo tistega, ki sledi otrokovemu razvoju in mu nudi pomoč le, če jo
otrok potrebuje. Tak pogled na otrokovo naravo je usmerjal tudi nekate-
re pedagoške pristope svobodne vzgoje, ki si ni delala skrbi s cilji, strokov-
no odgovornostjo, produktivnostjo, učinkovitostjo ipd. Razmeroma hitro
znanstvenih zasnov
organizirane pred-
šolske vzgoje ali
obdobje prebujanja
Drugi vzpon doživi organizirana predšolska vzgoja konec 19. stole-
tja in v začetku 20. stoletja, ko nastanejo prve znanstvene podlage
za organiziranje institucionalne predšolske vzgoje v gibanju za študij otro-
ka. Znanstveno osnovo k študiju otroka je podal Charles Darwin (1809—
1882) z zapiski o svojih otrocih, kasneje pa se je razvilo v t. i. »gibanje za
študij otroka«. Gibanje je bilo zasnovano okrog Stanleya Halla (1844—
1924) in kasneje Arnolda Gesella (1890—1961). Oba sta z iskanjem norm
ali povprečnih nivojev razvoja otrok (zbranih na skupinah otrok) v različ-
ni starosti, oblikovala zasnovo za znanstveni študij otroka. Gibanje je pri-
neslo znanstveni nivo spoznanj o otrokovem razvoju in učenju, pa tudi vse
več spoznanj o tem, kako se otrok razvija in uči in končno nativistično teo-
rijo razvoja, ki sloni na principu zorenja.
Nativisti trdijo, da se otroci razvijajo v določenem zaporedju in gredo
skozi iste stopnje razvoja kot rezultat zakonov zorenja. Gesell je sicer pri-
znaval, da ima okolje pri tem določeno vlogo, vendar je poudarjal, da je
osnova za razvoj podedovana in se s pomočjo zorenja odvija nepretrgoma
in spiralasto. Lastna podedovana razvojna ura, ki jo imajo otroci v sebi, pa
določa, kdaj bo otrok dosegel določeno stopnjo razvoja; vsako prehitevanje
je po mnenju nativistov nemogoče in škodljivo.
Takšno gledanje na razvoj in učenje otrok je seveda potisnilo pedagoga
v funkcijo tistega, ki sledi otrokovemu razvoju in mu nudi pomoč le, če jo
otrok potrebuje. Tak pogled na otrokovo naravo je usmerjal tudi nekate-
re pedagoške pristope svobodne vzgoje, ki si ni delala skrbi s cilji, strokov-
no odgovornostjo, produktivnostjo, učinkovitostjo ipd. Razmeroma hitro
