Page 23 - Tatjana Vonta, Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb, Digitalna knjižnica, Dissertationes 8
P. 23
Predznanstveno, intuitivno humanistično obdobje
mo z varstveno, vzgojno in izobraževalno funkcijo organizirane predšolske
vzgoje, saj naj bi z vključevanjem otrok v te institucije zagotavljali skrb za
njihovo varnost, nego in zdravje v času odsotnosti njihovih staršev, hkrati
s tem pa poskrbeli tudi za to, da bi se otroci pripravili na »novo družbo«,
ki si jo je zamislil Owen.
Kot najbolj odmeven model organizirane predšolske vzgoje v 19. stoletju
pa zagotovo lahko opredelimo Fröblov vrtec. Friederich Fröbel je leta 1837
odprl institucijo, ki je bila namenjena tudi predšolskim otrokom, in jo po-
imenoval »Zavod za razvoj ustvarjalnega spodbujanja dejavnosti otrok in
mladine«. Tri leta kasneje je organizacijo vzgoje za tiste otroke pod šestimi
leti starosti poimenoval »kindergarten«. Prav sprememba imena je verje-
tno povzročila, da različni avtorji navajajo različne letnice ustanovitve Frö-
blovega vrtca.3 Menil je, da so najzgodnejša leta najbolj kritična v človeko-
vem življenju, saj se na tej osnovi gradi vse nadaljnje delovanje v življenju.
Fröblov vrtec je bil ustvarjen tako, da bi otrok lahko rasel naravno »kot
cvetlica v vrtu«, ki bo vzcvetela v vsej svoji lepoti, če bo primerno negova-
na in oskrbovana. Menil je, da je spoznanje proces prebujanja dremajočih
notranjih sil s senzornimi izkušnjami. Osnovo njegovega programa so tvo-
rili igra, samoizražanje, razvijanje čutil ter harmonično življenje z drugimi.
Oblikoval je vzgojna sredstva in dejavnosti, ki si skrbno sledijo v zaporedju
s podrobnimi navodili za izvajanje. Njegov program je bil razdeljen na dva
dela, imenovana »darila« in »zaposlitve«. V prvem delu so otroci dobi-
li razne igrače za igro, v drugem delu pa so dobili naloge, ki naj bi pomaga-
le razvijati tiste sposobnosti, ki jih bodo potrebovali v prihodnje (gubanje,
striženje, modeliranje, luknjanje papirja ipd.). To delitev so vrtci ohranja-
li še več kot sto let, ponekod jih tudi še danes, ko življenje otrok v vrtcu de-
lijo v t. i. dejavnosti po želji otrok in dejavnosti, ki jih usmerja vzgojiteljica.
Petje, ples ter igra v Fröblovem vrtcu pa naj bi otroke zbližali z Bogom. Ne
glede na vse kritike, ki jih je doživel njegov vrtec, je potrebno poudariti, da
je v organizirano predšolsko vzgojo prinesel igro.
Če skušamo povzeti značilnosti organizirane predšolske vzgoje v nje-
nem najzgodnejšem obdobju razvoja, lahko ugotovimo, da so na njen ra-
zvoj poleg splošnih družbenih dejavnikov, kot so razvitost družbe, posto-
pne spremembe v načinih proizvodnje, migracijski procesi, zaposlovanje
žensk izven družine, ipd., vplivale tudi filozofske misli mislecev doteda-
njega časa, ki so opozarjale, da se vzgoja in izobraževanje ne začneta z vsto-
pom v šolo, ampak od otrokovega rojstva naprej v družini. Kot eno od po-
3 B. Spodek, Handbook of research on the Education of Young Children, New York 1993; Milica
Bergant, Teme iz pedagoške sociologije, Ljubljana 1970.
mo z varstveno, vzgojno in izobraževalno funkcijo organizirane predšolske
vzgoje, saj naj bi z vključevanjem otrok v te institucije zagotavljali skrb za
njihovo varnost, nego in zdravje v času odsotnosti njihovih staršev, hkrati
s tem pa poskrbeli tudi za to, da bi se otroci pripravili na »novo družbo«,
ki si jo je zamislil Owen.
Kot najbolj odmeven model organizirane predšolske vzgoje v 19. stoletju
pa zagotovo lahko opredelimo Fröblov vrtec. Friederich Fröbel je leta 1837
odprl institucijo, ki je bila namenjena tudi predšolskim otrokom, in jo po-
imenoval »Zavod za razvoj ustvarjalnega spodbujanja dejavnosti otrok in
mladine«. Tri leta kasneje je organizacijo vzgoje za tiste otroke pod šestimi
leti starosti poimenoval »kindergarten«. Prav sprememba imena je verje-
tno povzročila, da različni avtorji navajajo različne letnice ustanovitve Frö-
blovega vrtca.3 Menil je, da so najzgodnejša leta najbolj kritična v človeko-
vem življenju, saj se na tej osnovi gradi vse nadaljnje delovanje v življenju.
Fröblov vrtec je bil ustvarjen tako, da bi otrok lahko rasel naravno »kot
cvetlica v vrtu«, ki bo vzcvetela v vsej svoji lepoti, če bo primerno negova-
na in oskrbovana. Menil je, da je spoznanje proces prebujanja dremajočih
notranjih sil s senzornimi izkušnjami. Osnovo njegovega programa so tvo-
rili igra, samoizražanje, razvijanje čutil ter harmonično življenje z drugimi.
Oblikoval je vzgojna sredstva in dejavnosti, ki si skrbno sledijo v zaporedju
s podrobnimi navodili za izvajanje. Njegov program je bil razdeljen na dva
dela, imenovana »darila« in »zaposlitve«. V prvem delu so otroci dobi-
li razne igrače za igro, v drugem delu pa so dobili naloge, ki naj bi pomaga-
le razvijati tiste sposobnosti, ki jih bodo potrebovali v prihodnje (gubanje,
striženje, modeliranje, luknjanje papirja ipd.). To delitev so vrtci ohranja-
li še več kot sto let, ponekod jih tudi še danes, ko življenje otrok v vrtcu de-
lijo v t. i. dejavnosti po želji otrok in dejavnosti, ki jih usmerja vzgojiteljica.
Petje, ples ter igra v Fröblovem vrtcu pa naj bi otroke zbližali z Bogom. Ne
glede na vse kritike, ki jih je doživel njegov vrtec, je potrebno poudariti, da
je v organizirano predšolsko vzgojo prinesel igro.
Če skušamo povzeti značilnosti organizirane predšolske vzgoje v nje-
nem najzgodnejšem obdobju razvoja, lahko ugotovimo, da so na njen ra-
zvoj poleg splošnih družbenih dejavnikov, kot so razvitost družbe, posto-
pne spremembe v načinih proizvodnje, migracijski procesi, zaposlovanje
žensk izven družine, ipd., vplivale tudi filozofske misli mislecev doteda-
njega časa, ki so opozarjale, da se vzgoja in izobraževanje ne začneta z vsto-
pom v šolo, ampak od otrokovega rojstva naprej v družini. Kot eno od po-
3 B. Spodek, Handbook of research on the Education of Young Children, New York 1993; Milica
Bergant, Teme iz pedagoške sociologije, Ljubljana 1970.
