Page 21 - Tatjana Vonta, Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb, Digitalna knjižnica, Dissertationes 8
P. 21
dznanstveno,
intuitivno human-
istično obdobje
Tako kot vsa področja človekove dejavnosti se je tudi organizirana
predšolska vzgoja razvijala v odvisnosti od razvoja in sprememb v
družbi. Nastanek organizirane predšolske vzgoje povezujemo z obdobjem
prehoda iz manufakturnega k industrijskemu načinu proizvodnje. Za ma-
nufakturno proizvodnjo je bilo značilno, da so dečki pridobili svoj poklic
v glavnem v krogu svoje družine in nadaljevali tradicijo obrtniške proizvo-
dnje v glavnem doma. Deklice pa so svoje poklicne interese v večini prime-
rov zaključile kot matere in gospodinje in tudi tega »poklica« so se lahko
naučile v krogu družine.
Za razvijajočo industrializacijo pa je bilo značilno, da je potrebovala več
delovne sile, ki se je zbirala okrog industrijskih središč in je tako potrebo-
vala več izobrazbe. Industrializacija in urbanizacija sta povzročili migra-
cijo ljudi iz podeželja v industrijska središča, kjer so bile razmere za njiho-
vo življenje spremenjene. Te spremembe pa so vplivale tudi na strukturo in
način življenja v družinah. Družine so postajale manjše, pogosto so se v de-
lovni proces vključili tudi ženska in otroci od zgodnjih let življenja dalje.
Zgodovinsko se s tovrstno problematiko srečamo že pred začetkom fran-
coske revolucije.
Razvoj industrijske družbe je izzval potrebo po drugače izobraženih
ljudeh, ki so se sposobni prilagoditi potrebam novega tovarniškega nači-
na proizvodnje v tovarnah. Izzval pa je tudi intuitivno humanistične na-
gibe posameznikov k skrbi za otroke, ki so ostajali doma sami zaradi celo-
dnevne odsotnosti staršev, hkrati pa so jih želeli obvarovati pred prezgo-
dnjim vključevanjem v proizvodni proces. Poleg tega pa lahko tudi ugoto-
intuitivno human-
istično obdobje
Tako kot vsa področja človekove dejavnosti se je tudi organizirana
predšolska vzgoja razvijala v odvisnosti od razvoja in sprememb v
družbi. Nastanek organizirane predšolske vzgoje povezujemo z obdobjem
prehoda iz manufakturnega k industrijskemu načinu proizvodnje. Za ma-
nufakturno proizvodnjo je bilo značilno, da so dečki pridobili svoj poklic
v glavnem v krogu svoje družine in nadaljevali tradicijo obrtniške proizvo-
dnje v glavnem doma. Deklice pa so svoje poklicne interese v večini prime-
rov zaključile kot matere in gospodinje in tudi tega »poklica« so se lahko
naučile v krogu družine.
Za razvijajočo industrializacijo pa je bilo značilno, da je potrebovala več
delovne sile, ki se je zbirala okrog industrijskih središč in je tako potrebo-
vala več izobrazbe. Industrializacija in urbanizacija sta povzročili migra-
cijo ljudi iz podeželja v industrijska središča, kjer so bile razmere za njiho-
vo življenje spremenjene. Te spremembe pa so vplivale tudi na strukturo in
način življenja v družinah. Družine so postajale manjše, pogosto so se v de-
lovni proces vključili tudi ženska in otroci od zgodnjih let življenja dalje.
Zgodovinsko se s tovrstno problematiko srečamo že pred začetkom fran-
coske revolucije.
Razvoj industrijske družbe je izzval potrebo po drugače izobraženih
ljudeh, ki so se sposobni prilagoditi potrebam novega tovarniškega nači-
na proizvodnje v tovarnah. Izzval pa je tudi intuitivno humanistične na-
gibe posameznikov k skrbi za otroke, ki so ostajali doma sami zaradi celo-
dnevne odsotnosti staršev, hkrati pa so jih želeli obvarovati pred prezgo-
dnjim vključevanjem v proizvodni proces. Poleg tega pa lahko tudi ugoto-
