Page 22 - Tatjana Vonta, Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb, Digitalna knjižnica, Dissertationes 8
P. 22
Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb
vimo, da v tem obdobju še ni bilo razvitih znanstvenih osnov, ki bi usmer-
jale odločitve pedagogov o tem, kako oblikovati organizirano predšolsko
vzgojo. Govorimo o predznanstvenem obdobju razvoja organizirane pred-
šolske vzgoje, ki je temeljil na intuitivnih odločitvah posameznikov o tem,
kaj je za otrokov razvoj dobro in kako se predšolski otrok razvija. Zato smo
to obdobje razvoja organizirane predšolske vzgoje poimenovali intuitivno
humanistično obdobje.
Prve institucije, namenjene predšolskim otrokom
S prvo institucijo, ki je bila namenjena prav predšolskim otrokom, se
srečamo v takratni Franciji pod imenom »pletilna šola«, ki jo je ustanovil
Friederick Oberlin leta 1769. V odvisnosti od letnega časa so se predšolski
otroci v »pletilni šoli« zbirali enkrat ali dvakrat tedensko po eno do štiri
ure. Že ime tako organizirane predšolske vzgoje pa nam pove, da je bilo te-
žišče dejavnosti usmerjeno na pridobivanje tistih spretnosti in znanj, ki naj
bi jih otroci potrebovali v takratni prevladujoči manufakturni proizvodnji,
ta pa so bila obogatena še z znanji o naravi in religiji. Da bi »učiteljice za
male otroke«, kot jih je poimenoval Oberlin,1 dosegle cilje, ki jih je njegova
»pletilna šola« skušala doseči, je sam usposabljal kmečka dekleta za to de-
javnost. Način dela je temeljil na podajanju navodil ob slikah, spoznavanju
ob neposrednem opazovanju (ki je bilo vezano na prepoznavanje strupenih
in nestrupenih rastlin, ki so jih otroci lahko videli v svojem okolju), pona-
vljanju in pomnjenju zgodb iz biblije ter religioznih pesmi. Prav izraziti re-
ligiozni usmerjenosti Oberlinove organizirane predšolske vzgoje ter hkra-
tnemu prehajanju v industrijsko družbo in širjenju idej francoske revoluci-
je v tem obdobju lahko pripišemo dejstvo, da so bile njegove ideje časovno
in prostorsko omejene in kmalu presežene.
Leta 1816 je na Škotskem Robert Owen za otroke svojih delavcev usta-
novil »Novi inštitut za formiranje karakterja«, ki je bil razdeljen na tri
stopnje in med katerimi je bila prva, imenovana »infant school«, name-
njena otrokom od tretjega do šestega leta starosti.2 Z vključevanjem otrok v
šolo do desetega leta starosti je Owen zaščitil otroke pred vključevanjem v
delo in je tako za tiste čase močno posegel na področje varovanja otrokovih
pravic in tudi na področje zviševanja kakovosti njihovega življenja. V nje-
govih predšolskih institucijah so bili otroci deležni igre in razvedrila pred-
vsem na prostem, da bi si okrepili zdravstveno stanje. Tu se prvič srečuje-
1 Citirano po Nina Bagratovna Mčedlidze, Aleksandra Andrejevna Lebedenko, Jelizaveta Ana-
toljevna Grebenščikova, Istorija doškolnij zarubežnoj pedagogiki, Moskva 1984.
2 N. B. Mčedlidze, A. A. Lebedenko, J. A. Grebenščikova, n. d.
vimo, da v tem obdobju še ni bilo razvitih znanstvenih osnov, ki bi usmer-
jale odločitve pedagogov o tem, kako oblikovati organizirano predšolsko
vzgojo. Govorimo o predznanstvenem obdobju razvoja organizirane pred-
šolske vzgoje, ki je temeljil na intuitivnih odločitvah posameznikov o tem,
kaj je za otrokov razvoj dobro in kako se predšolski otrok razvija. Zato smo
to obdobje razvoja organizirane predšolske vzgoje poimenovali intuitivno
humanistično obdobje.
Prve institucije, namenjene predšolskim otrokom
S prvo institucijo, ki je bila namenjena prav predšolskim otrokom, se
srečamo v takratni Franciji pod imenom »pletilna šola«, ki jo je ustanovil
Friederick Oberlin leta 1769. V odvisnosti od letnega časa so se predšolski
otroci v »pletilni šoli« zbirali enkrat ali dvakrat tedensko po eno do štiri
ure. Že ime tako organizirane predšolske vzgoje pa nam pove, da je bilo te-
žišče dejavnosti usmerjeno na pridobivanje tistih spretnosti in znanj, ki naj
bi jih otroci potrebovali v takratni prevladujoči manufakturni proizvodnji,
ta pa so bila obogatena še z znanji o naravi in religiji. Da bi »učiteljice za
male otroke«, kot jih je poimenoval Oberlin,1 dosegle cilje, ki jih je njegova
»pletilna šola« skušala doseči, je sam usposabljal kmečka dekleta za to de-
javnost. Način dela je temeljil na podajanju navodil ob slikah, spoznavanju
ob neposrednem opazovanju (ki je bilo vezano na prepoznavanje strupenih
in nestrupenih rastlin, ki so jih otroci lahko videli v svojem okolju), pona-
vljanju in pomnjenju zgodb iz biblije ter religioznih pesmi. Prav izraziti re-
ligiozni usmerjenosti Oberlinove organizirane predšolske vzgoje ter hkra-
tnemu prehajanju v industrijsko družbo in širjenju idej francoske revoluci-
je v tem obdobju lahko pripišemo dejstvo, da so bile njegove ideje časovno
in prostorsko omejene in kmalu presežene.
Leta 1816 je na Škotskem Robert Owen za otroke svojih delavcev usta-
novil »Novi inštitut za formiranje karakterja«, ki je bil razdeljen na tri
stopnje in med katerimi je bila prva, imenovana »infant school«, name-
njena otrokom od tretjega do šestega leta starosti.2 Z vključevanjem otrok v
šolo do desetega leta starosti je Owen zaščitil otroke pred vključevanjem v
delo in je tako za tiste čase močno posegel na področje varovanja otrokovih
pravic in tudi na področje zviševanja kakovosti njihovega življenja. V nje-
govih predšolskih institucijah so bili otroci deležni igre in razvedrila pred-
vsem na prostem, da bi si okrepili zdravstveno stanje. Tu se prvič srečuje-
1 Citirano po Nina Bagratovna Mčedlidze, Aleksandra Andrejevna Lebedenko, Jelizaveta Ana-
toljevna Grebenščikova, Istorija doškolnij zarubežnoj pedagogiki, Moskva 1984.
2 N. B. Mčedlidze, A. A. Lebedenko, J. A. Grebenščikova, n. d.
