Page 168 - Tatjana Vonta, Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb, Digitalna knjižnica, Dissertationes 8
P. 168
Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb
— specifične postopke, kako lahko vzgojitelj izboljša delo,
— katere vire mu bomo omogočili za to, da bo to dosegel,
— katere mere bomo uporabljali za to, da bomo ugotovili, če je posameznik
v tem napredoval,
— kako bomo vedeli, da se je izboljšal in
— kdaj bomo to preverjali.
Tradicionalno je bila evalvacija aktivnost, ki so jo delali na vzgojitelju.
Sodobni pristopi pa postavljajo vzgojitelja v veliko bolj strokovno in aktiv-
nejšo vlogo v tem procesu. Ko ima vzgojitelj vse kvalifikacije, ki jih njegov
poklic zahteva za opravljanje tega poklica, se predvideva, da je strokovno
kompetenten in lahko evalvacijske aktivnosti izkorišča za širjenje in izbolj-
šanje svoje prakse. Vendar je za to potrebno ustvariti takšen model evalva-
cije, v katerem bo zagotovljena vzgojiteljeva aktivna vloga, ker se le preko
nje lahko uresničuje njegov strokovni razvoj. Vzgojitelji se tako kot drugi
ljudje v večini primerov ne upirajo spremembam, ampak se upirajo temu,
da jih spreminjajo.
Na koncu zaokrožimo vse povedano z mislijo, da vsaka resna spremem-
ba kakovosti zahteva določeno spremembo na različnih nivojih in pri raz-
ličnih udeležencih. V evalvaciji vzgojiteljev lahko vidimo gibalo profesio-
nalnega dela in rasti ter podpiranja procesa učenja, ki je v skladu z zahteva-
mi sodobne družbe pa tudi sodobnih spoznanj o učenju in razvoju. Eval-
vacija vzgojitelja nudi tudi osnovo za oblikovanje ustreznih mehanizmov
in podpornih sistemov za vzgojiteljev profesionalni razvoj kot so mentori-
ranje, mreženje, kolegialna pomoč ipd. S tem pa postane tudi gibalo refor-
me šolstva, če bomo reformo pojmovali kot nepretrgan, kontinuiran pro-
ces napredovanja v smeri odličnosti in upoštevanja sodobnih znanstvenih
podmen, ki opredeljujejo ali bodo opredeljevale kakovosten proces učenja,
poučevanja in skrbi za otroke. In v tem procesu se skladno s spremembami
v družbi, novimi cilji ter znanstvenimi podmenami spreminjajo tudi po-
gledi na to, kaj je kvalitetna praksa in kako jo vzgojitelj uresničuje. Organi-
zirana predšolska vzgoja v teh procesih ni nikakršna izjema.
Značilnosti profesionalnega razvoja
Vzgojiteljeva profesionalna rast močno vpliva na kakovost izhodnih ka-
zalcev kakovosti, to je na razvoj sposobnosti, samozaupanja, samostojno-
sti, sodelovalnosti, sposobnosti izbiranja in odločanja otrok ipd. Verjetno
noben faktor v vzgojno-izobraževalni instituciji ne vpliva na otroke bolj
kot osebna in profesionalna rast vzgojitelja. Jedro profesionalnega razvo-
— specifične postopke, kako lahko vzgojitelj izboljša delo,
— katere vire mu bomo omogočili za to, da bo to dosegel,
— katere mere bomo uporabljali za to, da bomo ugotovili, če je posameznik
v tem napredoval,
— kako bomo vedeli, da se je izboljšal in
— kdaj bomo to preverjali.
Tradicionalno je bila evalvacija aktivnost, ki so jo delali na vzgojitelju.
Sodobni pristopi pa postavljajo vzgojitelja v veliko bolj strokovno in aktiv-
nejšo vlogo v tem procesu. Ko ima vzgojitelj vse kvalifikacije, ki jih njegov
poklic zahteva za opravljanje tega poklica, se predvideva, da je strokovno
kompetenten in lahko evalvacijske aktivnosti izkorišča za širjenje in izbolj-
šanje svoje prakse. Vendar je za to potrebno ustvariti takšen model evalva-
cije, v katerem bo zagotovljena vzgojiteljeva aktivna vloga, ker se le preko
nje lahko uresničuje njegov strokovni razvoj. Vzgojitelji se tako kot drugi
ljudje v večini primerov ne upirajo spremembam, ampak se upirajo temu,
da jih spreminjajo.
Na koncu zaokrožimo vse povedano z mislijo, da vsaka resna spremem-
ba kakovosti zahteva določeno spremembo na različnih nivojih in pri raz-
ličnih udeležencih. V evalvaciji vzgojiteljev lahko vidimo gibalo profesio-
nalnega dela in rasti ter podpiranja procesa učenja, ki je v skladu z zahteva-
mi sodobne družbe pa tudi sodobnih spoznanj o učenju in razvoju. Eval-
vacija vzgojitelja nudi tudi osnovo za oblikovanje ustreznih mehanizmov
in podpornih sistemov za vzgojiteljev profesionalni razvoj kot so mentori-
ranje, mreženje, kolegialna pomoč ipd. S tem pa postane tudi gibalo refor-
me šolstva, če bomo reformo pojmovali kot nepretrgan, kontinuiran pro-
ces napredovanja v smeri odličnosti in upoštevanja sodobnih znanstvenih
podmen, ki opredeljujejo ali bodo opredeljevale kakovosten proces učenja,
poučevanja in skrbi za otroke. In v tem procesu se skladno s spremembami
v družbi, novimi cilji ter znanstvenimi podmenami spreminjajo tudi po-
gledi na to, kaj je kvalitetna praksa in kako jo vzgojitelj uresničuje. Organi-
zirana predšolska vzgoja v teh procesih ni nikakršna izjema.
Značilnosti profesionalnega razvoja
Vzgojiteljeva profesionalna rast močno vpliva na kakovost izhodnih ka-
zalcev kakovosti, to je na razvoj sposobnosti, samozaupanja, samostojno-
sti, sodelovalnosti, sposobnosti izbiranja in odločanja otrok ipd. Verjetno
noben faktor v vzgojno-izobraževalni instituciji ne vpliva na otroke bolj
kot osebna in profesionalna rast vzgojitelja. Jedro profesionalnega razvo-
