Page 163 - Tatjana Vonta, Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb, Digitalna knjižnica, Dissertationes 8
P. 163
Sodobno razumevanje kakovosti v organizirani predšolski vzgoji
zanj smiseln. Na ta način zagotovimo lastništvo nad cilji in vzgojiteljevo
pozitivno mnenje o razgovoru.
— Prepoznavanje vzgojiteljevih močnih strani in uspehov vpliva na vzgoji-
teljevo motiviranost. Bolj ko so ta specifična in neposplošena, večji uči-
nek imajo.
— Identifikacija in analiza problemov, ki vplivajo na vzgojiteljevo delo. Le ne-
kaj izjemnih vzgojiteljev lahko doseže vse cilje. Kjer pa pride do razočaranj,
je potrebno spodbuditi vzgojitelja, da identificira in analizira razloge. Na
ta način naj bi razumel kontekst neuspeha in se nato takoj premaknil na
nivo iskanja rešitev tega problema. Opazovalec pri tem vzgojitelju poma-
ga postaviti vprašanja v smeri iskanja poti, ki bi pomagale rešiti problem,
ki ga vzgojitelj zazna. Po drugi strani pa ga lahko povpraša tudi po tem,
kaj on sam (opazovalec) lahko naredi, da bi mu pomagal rešiti problem.
— Vzgojiteljevo sprejemanje ciljev za nadaljnje usposabljanje. Ko vzgojitelju
dajemo možnost, da sam postavlja cilje svoje strokovne rasti, mu hkrati
zagotavljamo najbolj uspešno možnost za nadaljnji razvoj, veliko boljšo,
kot pa je splošen razgovor.134 Občutek lastništva nad cilji je najbolj po-
memben faktor prevzemanja obveznosti do ciljev in tudi vzgojiteljevega
mnenja o učinkovitosti evalvacijskega procesa.
V literaturi135 najdemo še nekaj zelo konkretnih nasvetov za učinkovite
razgovore med vzgojiteljem in ocenjevalcem. Najuspešnejši razgovor je dia-
log med vzgojiteljem in ocenjevalcem in ne monolog opazovalca. Pri tem se
je treba osredotočiti na vprašanja, povezana s kaj, zakaj in kako. Razgovor
lahko nudi izjemne možnosti za spoznavanje vzgojiteljevih prepričanj. Prav
tako pa v razgovoru vzgojitelj lahko nezavedno prepričanje sooči z novo in-
formacijo in zgradi novo spoznanje oziroma mentalno strukturo, ki mu bo
pomagala v njegovi profesionalni rasti. Nenazadnje pa mu bo razmišljanje o
tem, kaj dela in kako razmišlja o svojem delu, v dialogu z ocenjevalcem po-
magala ozavestiti svoja prepričanja in prakso in jo tudi lažje spreminjati, če
bo to potrebno.
e) Strokovni portfolio
Strokovni portfolio je ena tistih idej, ki je v zadnjem času izjemno popu-
larna, saj je lahko pomemben motor strokovne refleksije vzgojitelja na svo-
jo prakso. Nekaterih evalvacijskih kriterijev ne moremo neposredno opazo-
134 G. C. Anderson, J. G. Barnett, n. d.
135 Alexander Hamilton Institute, Effective interviews for every situation, New York 1995; Majda
Cenčič, Sistemi kakovosti in vzgojno-izobraževalno področje, Sodobna pedagogika 51/4 (2000),
28–42.
zanj smiseln. Na ta način zagotovimo lastništvo nad cilji in vzgojiteljevo
pozitivno mnenje o razgovoru.
— Prepoznavanje vzgojiteljevih močnih strani in uspehov vpliva na vzgoji-
teljevo motiviranost. Bolj ko so ta specifična in neposplošena, večji uči-
nek imajo.
— Identifikacija in analiza problemov, ki vplivajo na vzgojiteljevo delo. Le ne-
kaj izjemnih vzgojiteljev lahko doseže vse cilje. Kjer pa pride do razočaranj,
je potrebno spodbuditi vzgojitelja, da identificira in analizira razloge. Na
ta način naj bi razumel kontekst neuspeha in se nato takoj premaknil na
nivo iskanja rešitev tega problema. Opazovalec pri tem vzgojitelju poma-
ga postaviti vprašanja v smeri iskanja poti, ki bi pomagale rešiti problem,
ki ga vzgojitelj zazna. Po drugi strani pa ga lahko povpraša tudi po tem,
kaj on sam (opazovalec) lahko naredi, da bi mu pomagal rešiti problem.
— Vzgojiteljevo sprejemanje ciljev za nadaljnje usposabljanje. Ko vzgojitelju
dajemo možnost, da sam postavlja cilje svoje strokovne rasti, mu hkrati
zagotavljamo najbolj uspešno možnost za nadaljnji razvoj, veliko boljšo,
kot pa je splošen razgovor.134 Občutek lastništva nad cilji je najbolj po-
memben faktor prevzemanja obveznosti do ciljev in tudi vzgojiteljevega
mnenja o učinkovitosti evalvacijskega procesa.
V literaturi135 najdemo še nekaj zelo konkretnih nasvetov za učinkovite
razgovore med vzgojiteljem in ocenjevalcem. Najuspešnejši razgovor je dia-
log med vzgojiteljem in ocenjevalcem in ne monolog opazovalca. Pri tem se
je treba osredotočiti na vprašanja, povezana s kaj, zakaj in kako. Razgovor
lahko nudi izjemne možnosti za spoznavanje vzgojiteljevih prepričanj. Prav
tako pa v razgovoru vzgojitelj lahko nezavedno prepričanje sooči z novo in-
formacijo in zgradi novo spoznanje oziroma mentalno strukturo, ki mu bo
pomagala v njegovi profesionalni rasti. Nenazadnje pa mu bo razmišljanje o
tem, kaj dela in kako razmišlja o svojem delu, v dialogu z ocenjevalcem po-
magala ozavestiti svoja prepričanja in prakso in jo tudi lažje spreminjati, če
bo to potrebno.
e) Strokovni portfolio
Strokovni portfolio je ena tistih idej, ki je v zadnjem času izjemno popu-
larna, saj je lahko pomemben motor strokovne refleksije vzgojitelja na svo-
jo prakso. Nekaterih evalvacijskih kriterijev ne moremo neposredno opazo-
134 G. C. Anderson, J. G. Barnett, n. d.
135 Alexander Hamilton Institute, Effective interviews for every situation, New York 1995; Majda
Cenčič, Sistemi kakovosti in vzgojno-izobraževalno področje, Sodobna pedagogika 51/4 (2000),
28–42.
